Konferenco e-Mobilnost, ki je prejšnji teden potekala v Ljubljani, je s svojo prisotnostjo počastil tudi dr. Igor Šoltes, evropski poslanec skupine Zelenih, ki je med drugim eden najglasnejših zagovornikov omejitev izpustov vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Njegov govor na konferenci objavljamo v celoti.
Trajnostna e-mobilnost postaja z vsakim dnem bolj in bolj pomembna, saj postaja vse bolj jasno, da so koncepti do okolja prijazne mobilnosti naša prihodnost. Živimo namreč v času, ko se vse bolj kažejo posledice podnebnih sprememb in pogoltnega načina življenja, ki ga živi sodobno človeštvo. Kljub temu se zdi, da nas to še vedno ne gane preveč. Na mednarodni ravni se sicer vrstijo številne pomembne okoljske konference, visoki dogodki, srečanja visokih predstavnikov držav, kjer veliko pozornosti namenjamo vprašanjem, kako to kolesje brezbrižnosti do okolja zasukati v drugo smer, kako preprečiti globalno segrevanje in zmanjšati vsakodnevno uničevanje okolja. Okoljevarstveniki nas svarijo, da če tega ne bomo storili, naš planet enostavno ne bo več zmogel. A mi se korenitih sprememb še vedno izogibamo. In ravno to, da se ukrepov lotevamo mnogo prepočasi, je potrdilo tudi odmevno oktobrsko poročilo uglednega Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki je pokazalo, da lahko številne nevarne posledice globalnega segrevanja v prihodnosti preprečimo le, če ne presežemo meje 1,5 °C. Poročilo je jasno, da lahko ta cilj dosežemo, so nujne hitre in daljnosežne spremembe v vseh sektorjih gospodarstva, vključno s področjem energije, industrije, transporta. Do leta 2050 moramo priti do neto ničelnih izpustov, kar pomeni, da se mora izpopolniti tehnologija za odstranjevanje viška ogljikovega dioksida iz ozračja. Tudi zato so nujni ukrepi na ravni celotne Evrope za učinkovitejšo rabo energije. Dejstvo je, da potrebujemo omrežja, ki bodo temeljila na energiji iz obnovljivih virov in tukaj lahko eno ključnih vlog odigra ravno koncept e-mobilnosti.
Cestni promet je odgovoren za 22 % emisij
Naj uvodoma spomnim, da je promet edini sektor, kjer izpusti toplogrednih plinov še vedno naraščajo. Cestni promet je odgovoren za kar 22 % emisij toplogrednih plinov v EU, pri čemer avtomobili in kombiji predstavljajo kar 73 % vseh izpustov v cestnem prometu. Ti podatki ponovno pričajo o tem, da na tem področju še zdaleč nismo storili dovolj in da je pred nami še veliko dela. Sam s kolegi iz moje skupine Zelenih ves čas opozarjam, da moramo čim prej začeti z bolj ambicioznimi ukrepi, če želimo, da bodo cilji Pariškega podnebnega sporazuma uresničeni. Brez tega bo Pariški sporazum ostal le spisek želja in obljub, ne pa dejanskih, uresničenih zavez.
Evropska unija je sicer že sprejela nekaj pomembnih usmeritev in ciljev, ki spodbujajo e-mobilnost in razvoj potrebne infrastrukture. Pot do brezemisijske mobilnosti do sredine stoletja je sicer še zelo dolga. A da ne govorim samo o negativnih plateh, naj povem, da smo ravno oktobra letos v Evropskem parlamentu sprejeli nekaj pomembnih ukrepov na tem področju. Parlament se je zavzel za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida do leta 2030 pri novih avtomobilih za 40 % ter pospešitev razvoja in prodaje električnih in nizkoemisijskih avtomobilov. Proizvajalci, pri katerih bo povprečje izpustov CO2 presegalo te standarde, bodo morali plačati kazen v proračun Evropske unije. Denar bo porabljen za izobraževanje delavcev, ki jih bodo prizadele spremembe v avtomobilskem sektorju. Prav tako bodo morali proizvajalci vozil tudi zagotoviti, da bodo imela brezemisijska in nizkoemisijska vozila do leta 2025 20-odstotni, do leta 2030 pa 35-odstotni tržni delež pri prodaji novih avtomobilov in kombiniranih vozil. Zeleni smo si prizadevali še za strožje cilje, saj smo prepričani, da časa za omahovanje ni več, kljub temu pa je tudi ta rezultat, ki je prejel večinsko podporo, pomemben korak naprej.
Okoljska zakonodaja odvisna tudi od držav članic EU
Stališče Parlamenta je tukaj torej jasno, je pa končna zakonodaja odvisna tudi od držav članic, kjer pa je že jasno, da imajo drugačne želje. Države so se namreč že zavzele za nižje cilje, kot smo jih izglasovali v Parlamentu, in sicer namesto za 40-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida do leta 2030 pri novih avtomobilih se zavzemajo le za cilj 35 %. Kakšne zaveze bodo v končni zakonodaji, bo sedaj odvisno od napornih pogajanj med institucijami EU. A dejstvo je, da bomo brez strogih zavez in jasnih ciljev zamudili še eno pomembno priložnost. Upam, da bomo velike besede o bolj trajnostni in zeleni Evropi vendarle prelevili iz papirja v prakso.
Naj na tem mestu omenim še en izjemno pomemben segment, tj. ustrezen tehnološki razvoj, ki je na področju e-mobilnosti ključnega pomena. Potrebujemo vlaganja, ki bi pomenila poživitev gospodarstva z ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti. Ocene so, da bi lahko s prehodom k e-mobilnosti do leta 2030 v Evropi ustvarili več kot 200.000 delovnih mest. Prav tako bi do leta 2030 s tem zmanjšali izdatke Evropske unije za uvoz nafte za kar 49 milijard EUR. Globalna prodaja novih električnih vozil je v letu 2017 prvič v zgodovini dosegla milijon enot, vendar pa je bil ta mejnik v veliki meri posledica množične širitve na Kitajskem, kjer je trg večji, kot ga imajo Evropa in ZDA skupaj. Vse to je posledica ravno tehnološkega razvoja in vlaganj, ki se jih loteva Kitajska. Evropa žal tukaj še vedno stopica na mestu in skrajni čas je, da ta razkorak zmanjšamo.
Pomen proizvodnje baterij in širitve električne infrastrukture
Veliko je govora še zlasti o proizvodnji baterij, kjer Evropa močno zaostaja za Kitajsko. Gre sicer za zelo velik trg, ocene so, da znaša približno 250 milijard evrov letno in prepričan sem, da se strinjamo, da je pomembno, da svoj kos pogače pri tem dobi tudi Evropa. Če ne bomo napredovali na svetovni ravni, bomo tehnološko odvisni od svojih konkurentov in bomo zamudili priložnosti, ki jih baterije predstavljajo za delovna mesta, rast in naložbe. Samo za zadostitev evropskega povpraševanja je po konservativnih ocenah potrebnih vsaj 20 megatovarn s sedežem v Evropi. Obseg in hitrost potrebnih naložb zahtevata skupna prizadevanja za reševanje tega industrijskega izziva in k temu smo oktobra pozvali tudi evropski poslanci. Močna industrija baterij je pomembna po eni strani za razvoj električnih avtomobilov, a tudi za tovornjake, pomorski prevoz in trajekte.
Tudi tukaj moramo pohiteti, če želimo v Evropi uspešno ujeti tekmo z drugimi velikimi svetovnimi industrijskimi akterji. Evropska komisija je sicer že začela s hitrim izvajanjem strateškega akcijskega načrta za baterije. Trenutno razvija regulativni okvir, kjer je med drugim cilj tudi ta, da se določijo merila učinkovitosti in trajnosti, ki jih bodo morale izpolnjevati baterije na trgu EU. Pred koncem leta naj bi bilo objavljeno tudi poročilo Komisije o oceni evropske direktive o baterijah. Ta bo med drugim obravnavala zbiranje odpadnih baterij, raven recikliranja in sistem označevanja. Za januar 2019 je že napovedano, da bo odprt razpis s skupnim proračunom v višini 114 milijonov evrov iz programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za teme, povezane z baterijami. Leta 2020 bodo objavljene dodatne teme za projekte s tega področja s skupnim proračunom v višini 70 milijonov evrov. Hkrati se ustanavlja nova evropska tehnološka in inovacijska platforma, katere cilji so pospešitev prednostnih nalog raziskav na področju baterij, opredelitev dolgoročnih vizij ter izdelava strateškega raziskovalnega načrta. Evropa ima torej za področje proizvodnje baterij velike načrte, bo pa pomembno, kako jih bo izvedla v praksi. Tukaj velik del odgovornosti nosijo tudi države članice, ki lahko tudi same storijo veliko, če Evropski uniji uspe vzpostaviti ustrezen razvojno naravnan sistem spodbud, ki izhaja iz poenotenih standardov in vnaprej jasnega regulativnega okvira. Pomembno je, da svoj del opravi tudi Slovenija, za katero upam, da bo tokrat znala izkoristiti tudi priložnosti, ki jih ponuja črpanje evropskih sredstev.
Poleg baterij je pomembna tudi širitev infrastrukture, ki je predpogoj za dodaten razvoj področja e-mobilnosti. Treba je zagotoviti razvejanost in dostopnost polnilnic po vsej Evropi. Tukaj je bilo storjenega že kar veliko, tudi v Sloveniji, je pa treba zagotoviti spodbude za vzpostavitev polnilnic tudi na območjih, ki so bolj oddaljena in kjer je promet redkejši. To je pomembno za to, da potrošniki pridobijo zaupanje, proizvajalcem vozil pa se zagotovi poslovna varnost. Veliko je treba še storiti tudi pri zagotavljanju uporabnikov bolj prijaznih storitev e-mobilnosti, še zlasti kar se tiče uporabe polnilnic. Uporabniško izkušnjo na polnilnicah je treba izboljšati z določitvijo jasnih standardov, racionalizacijo načinov plačil ter preglednim in poštenim oblikovanjem cen. Nekateri ponudniki storitev e-mobilnosti ne dovoljujejo dostopa do svojih storitev neregistriranim uporabnikom, kar pomeni, da ti ne morejo uporabljati polnilnic. Zato se že pojavljajo pozivi k zagotavljanju univerzalnega dostopa do storitev povsod v Evropski uniji, kar bi seveda zaščitilo tudi potrošnike.
Evropsko unijo čaka torej še kar nekaj dela, da bo lahko področje e-mobilnosti zares zaživelo, kot vsi pričakujemo, in da bomo lahko konkurirali tudi v svetovnem merilu. Motiv, da nam vsem skupaj uspe, je velik. Po eni strani gre za nove poslovne priložnosti, nova delovna mesta, razvoj novih tehnologij, po drugi strani pa s tem prispevamo tudi k lepši prihodnosti vseh nas, saj zmanjšujemo breme na naše okolje in podnebje.
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Zeleni/ESZ)
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol