Kar malo neverjetno se sliši, da je aplikacija Triglav DRAJV, ki spremlja in nadzoruje našo vožnjo, na voljo že devet let. Od takrat je precej prerasla okvirje zgolj aplikacije za pridobivanje popustov. Postala je namreč močno orodje za spremljanje prometa in navad voznikov. Podatki, ki jih prinaša, pa so zaskrbljubjoči.
Glede na to, da si aplikacijo do sedaj naložilo preko 160.000 voznikov, je vzorec, ki ga le ta ponuja, zelo reprezentativen. In hkrati zaskrbljujoč. Izsledke raziskave, ki so jo pri Zavarovalnici Triglav pripravili s pomočjo aplikacije, so predstavili na posvetu »Anatomija vožnje: Z DRAJV podatki do varnejših poti«, ki so ga ob pomoči strokovnjakov z različnih področji pripravili v Triglav LAB-u.
Kaj je DRAJV?
Gre za aplikacijo Zavarovalnice Triglav, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike. Meri namreč njihovo hitrost, pospeške in pojemke ter premike mobilnega telefona, ki zmanjšujejo koncentracijo voznika. Podatki so anonimizirani, po novem pa so na voljo tudi v obliki DRAJV zemljevida in dostopni vsem.
Andrej Brglez, Boštjan Kop, Marko Grobelnik in dr. Kristijan Musek Lešnik
Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije DRAJV, Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan ter psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, so z gostitljem, raziskovalcem trajnostne mobilnosti Andrejem Brglezom, analizirali in pokomentirali podatke, ki jih podaja aplikacija.
Že samo osnovni podatek, da je pri uporabnikih aplikacije zaznati od 15 do 20 odstotkov manj škodnih dogodkov, govori sam zase. »Kljub temu, da gre za varnejše voznike, pa sta prekoračitev hitrosti in premik oziroma uporaba telefona med vožnjo dve najpogostejši napaki, ki ju zaznavamo«, je ob tem povedal vodja razvoja aplikacije DRAJV v Zavarovalnici Triglav Boštjan Kop ter dodal, da so se za problematične izkazale tudi cone 30.
Podatki niso uporabni le za voznike
Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan vidi dodano vrednost aplikacije DRAJV in njenih podatkov v tem, da bi bilo s pomočjo le teh možno, poleg najhitrejše, iskati tudi najbolj varno pot do zastavljenega cilja, kar bi si zagotovo želeli mnogi starši in vozniki, ki se jim morda ne mudi tako zelo.
Ob tem je izpostavli tudi dodatne inovativne možnosti, kot so recimo avtomatska priporočila za reguliranje prometa, najprimernejše lokacije za postavitev polnilnic, iskanje najbolj slikovitih poti ali pa opozarjanje na posebnosti v prometu, ki jih drugi sistemi ne zaznavajo.
Prikaz zaznanih prekrškov po celi Sloveniji. S približevanjem lahko preverite katerokoli ulico ali cesto.
Najbolj so na udaru otroci
Psiholog, dr. Kristijan Musek Lešnik je ob tem še posebej izpostavil najbolj ranljivo skupino, otroke. S pomočjo te telematike bi namreč lahko načrtovali bolj varne poti v šole in vrtce. Kot primer so navedli občino Velike Lašče, kjer so na Turjaku, na odseku ki pelje neposredno mimo vrtca in seka šolsko pot, namerili v letu 2022 več kot 80.000 prekoračitev hitrosti.
Podatki, pridobljeni preko aplikacije DRAJV, so na voljo tudi širši javnost. Zemljevid aplikacije nam namreč jasno pokaže, kje se zgodi največ prekrškov, kakšno je stanje v okolici vrtcev in šol in na splošno poda sliko, kakšna je prometna kultura v Sloveniji.
Temnejša kot je rdeča barva na zemljevidu, več prekrškov je zaznala aplikacija. V primeru Ljubljane se jasno vidi, kje so kritična mesta.
»Podatki, ki nam jih ponuja in prinaša DRAJV zemljevid, nam kažejo, da je lahko promet vseeno bolj predvidljiv, kot pa imamo velikokrat občutek njegovi udeleženci. Z novim orodjem na področju prometne varnosti se nam tako odpirajo nove priložnosti, da lahko na drugačen način kot doslej rešujemo prometno varnost in različne problematike na tem področju. Orodje tako imamo, le še uporabiti v praksi ga je potrebno,« je razpravo na Anatomiji vožnje na koncu povzel Andrej Brglez, raziskovalec trajnostne mobilnosti.
Preberite še:
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del