V tretje gre rado . . pravi star pregovor. Še posebno, če je šlo pred tem rado že dvakrat, dodajamo mi. Kot na primer članu Avto magazinove drift ekipe Luki-Marku Grošlju, ki je z zmago na tretjem mednarodnem driftchallengeu v avstrijskem Melku dosegel svojo tretjo zaporedno zmago v tujih drift serijah letos in hkrati tretjo zaporedno slovensko zmago na stezi Wachauring.
Na skupno drugo mesto se je uvrstil Peter Cimerman, popolno slovensko zmagoslavje pa je preprečila smola njegovega soimenjaka Petra Žvana. Tekmovalci so morali tokrat drseti v nasprotni smeri, spremenili pa so se tudi tekmovalni razredi. Avtomobili so bili razdeljeni na serijske in dirkalne ter v okviru tega na dodatna razreda s kriterijem delovne prostornine motorja do ali nad 2.500 kubičnih centimetrov.
Slovenski tekmovalci so na prizorišče tekmovanja prišli dobro pripravljeni, saj so le teden prej trenirali v podobnih razmerah. Grošelj in Žvan sta nastopila v razredu S2 (serijski avtomobili nad 2.500 ccm), Cimerman pa v R2 (dirkalni avtomobili nad 2.500 ccm). Konkurenca je bila z več kot 70 nastopajočimi močna, še posebno ker je večina tekmovalcev brez težav v drsenju povezala tudi celotno ciljno ravnino.
Med prijavljenimi so bili na primer najboljši avstrijski drifter in domačin Georg Comandella (lani zmagovalec razreda profesionalcev v serijskih avtomobilih, ki v Melku redno trenira), Hannes Danzinger (mladi avstrijski up relija), Josip Žagar (najboljši hrvaški drifter in trenutno vodilni v Avto magazinovem drift pokalu), Axel Rauscher (Luka-Markov tekmec iz nemške drift serije), relikrosist Christof Klausner z legendarnim Audijem Quattro z okoli 500 konjskimi močmi …
Kljub temu naši niso imeli težav pri preboju v polfinale. Sobotne treninge so namreč dodobra izkoristili za nastavitve svojih avtomobilov (podvozja in ustreznih pnevmatik) in določitev najboljše (v tem primeru najdaljše) linije drsenja. Žvan (tokrat premierno z BMW M3) je tako v nedeljo v prvem tekmovalnem krogu med vsemi nastopajočimi prikazal najboljše vožnje, za kar so ga merilne naprave nagradile z več kot 4.900 točkami.
To je očitno dalo zagon preostalima našima tekmovalcema, predvsem Grošlju, ki je v polfinalu z odlično vožnjo povsem ob ograjah in zunanjih robovih steze postavil nov rekord Wachauringa ter se kot najboljši tekmovalec uvrstil v finale. Manj sreče je imel Žvan, ki je kljub vožnjam na meji zbral premalo točk za finalne boje. Kot nam je povedal po tekmovanju, je verjetno pretiraval z izkoriščanjem zadnjih centimetrov steze in s tem verjetno povzročil, da so oddajniki na njegovem avtomobilu prišli izven področja merjenja, kar je na koncu pomenilo le šesto mesto v skupini.
Podobna usoda je doletela tudi odličnega Klausnerja, le da je ta svojega Audija nerodno zadel v betonsko ograjo ob cilju in je moral zaradi počenega oljnega hladilnika predčasno končati tekmovanje. Cimerman je medtem s svojimi vožnjami dosegal okoli 4.700 točk, kar je bilo dovolj za uvrstitev v finale (kamor se njegovemu tekmecu Comandelli kljub številnim treningom na tej stezi ni uspelo uvrstiti), kjer je bil njegov največji tekmec Hrvat Žagar.
Slovencu ga je v nasprotju z zadnjima dvema tekmama v Avto magazinovem drift pokalu uspelo premagati brez težav, saj je Žagar stavil na pnevmatike, s katerimi je lahko drsel pod nekoliko večjim kotom, a zato malce počasneje. Cimerman je tako zmagal v razredu R2, to pa je z naskokom več kot 400 točk uspelo tudi Grošlju v njegovem razredu (S2).
Oba sta se tako uvrstila v superfinale, v katerem se pomerijo zmagovalci posameznih razredov. Tam je Grošelj še tretjič zapored (v tretje gre rado) presegel mejo 4.900 točk in zasluženo odnesel naslov kralja steze v Wachauringu (King of the Ring). Hkrati je postal tudi prvi tekmovalec, ki mu je ta podvig uspel s serijskim avtomobilom (v konkurenci dirkalnih). Drugo mesto je z majhnim zaostankom (27 točk) osvojil Cimerman, tretji pa je bil uspešen mladi avstrijski relist Danzinger s Hondo S2000.
Ker so naši z Grošljevo zmago Melk osvojili že tretjič zapored (Grošelj dvakrat in Cimerman enkrat), ni čudno, da je bilo po boksih opaziti namrščene obraze nekaterih drugih tekmovalcev. V nasprotju z njimi so se organizatorji na naše drifterje očitno dobro pripravili, kar dokazuje tudi igranje slovenske himne ob razglasitvi zmagovalca. Upamo, da se bo tudi naslednja izvedba njihovega driftchallenga končala v podobnem tonu.
Brez skrbi v mokrem
Dirka v Melku je med vsemi drifti sezone svojevrstna tudi zato, ker vedno poteka na mokri stezi (stezo med dirko namreč močijo) in ker je asfalt tam bolj drseč. Človek bi si mislil, da je v takih pogojih drsenje lažje, saj se vse dogaja pri manjših hitrostih, a ker je prav hitrost eden od najpomembnejših delov točkovanja, je treba z obutvijo avtomobila poskrbeti, da je oprijema in s tem hitrosti čim več. Luka-Marko se je zato odločil, da svojega M3 obuje v Avonove visokozmogljive gume z oznako ZZ3. »Odlično odvajajo vodo izpod koles, zato se mi ni bilo treba bati, da bi avto na odsekih, kjer so luže, pri hitrostih nad 100 kilometrov na uro zaplaval, poleg tega pa so ob odličnem oprijemu zelo predvidljive, kar je za drift zelo pomembno, « je Luka Marko pohvalil Avonove gume. »Preizkusiti jih moram še na suhem, jih pa vsekakor priporočam tistim, ki si želijo čim boljši oprijem in čim manj nevarnosti za splavanje v mokrem, « pravi Luka. (DL)
Matej Grošelj, foto: Matej Grošelj
Oglejte si še video s prireditve. Dodatne zanimivosti in fotografije najdete na blogu Mateja Grošlja.