Na tuning straneh Avto magazina po navadi predstavljamo ekstremno predelana vozila, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli mehko predelavo v obliki popularnega čiptuninga.
Kaj zadnje pomeni v praksi, smo preizkusili na primeru BMW-ja 525d. Izbor dizelskega avtomobila s turbopuhalom utemeljujemo z izkušnjami, da se čiptuningu raje podvržejo avtomobili s prisilno polnjenimi motorji, med katerimi je veliko dizelskih.
Pri črnuški Avtoelektroniki smo najprej preverili, v kakšnem stanju je preizkusni avto. Šestvaljnik, ki po tovarniških podatkih iz 2, 5-litrskega motorja iztisne 177 'konjev', jih je na valjih pokazal skoraj deset več (največji navor je ostal v okviru tovarniških meja). Povečanje moči s čiptuningom se po navadi izvede prek vmesnika (modula), ki v osnovi spremeni predvbrizg in količino vbrizgane nafte, ali pa prek neposrednega preprogramiranja krmilne enote, pri čemer se prilagodi (poveča) še tlak polnjenja turbopuhala.
Fantje iz Avtoelektronike, ki uporabljajo drugi (tudi sicer pogostejši) način, so našemu bavarcu po 'mehki' predelavi (cena 699 EUR) namerili dodatnih 37 'konjev' in 65 njutonmetrov navora (deklarirani prirastek navora je 130 njutonmetrov, a gre nekaj razlike na račun težav pri merjenju zaradi avtomatskega menjalnika). Rezultate smo preverili še pri Senici iz Beričevega, kjer je bil prirastek 29 'konjev' (ob serijsko izmerjenih kar 199 (! ), kar je več kot desetodstotna razlika glede na tovarniške podatke) in le 40 njutonmetrov navora (Senicini valji so BMW-ju v serijskem stanju namerili 20 njutonmetrov več kot tisti pri Avtoelektroniki).
Subjektivni vtisi dajejo slutiti, da je tlak na voljo prej, pri istih vrtljajih pa ga je (vsaj v nižjem in srednjem območju) na razpolago precej več. Pospeševanje je postalo odločnejše (kar potrjujejo naše meritve), a še vedno dovolj zvezno (delno zahvaljujoč avtomatskemu menjalniku, ki uspešno 'skriva' preostalo turbo luknjo), da se ohranja značaj uglajene limuzine. Dodaten navor, ki za občutek naredi še več kot povečanje moči samo, se najbolj izkaže na klancih, kjer se je avto prej naprezal ali celo pretikal v nižjo prestavo.
Čiptuning naj bi porabo ob zmerni vožnji celo zmanjšal, česar pa nam ni uspelo potrditi. Verjetno delno tudi zaradi malo težje testne noge smo v povprečju porabili dodatnih 1, 2 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov, še vedno pa se je poraba gibala pod desetimi litri.
Meritve pospeševanja pred čiptuningom in po njem:
Pospešek 0? 100 km/h (s): 9, 3/8, 3
Pospešek 0? 1.000 m (s, km/h): 29, 9/28, 7 (181/188)
Pospešek 0? 400 m (s, km/h): 16, 6/16, 0 (139/145)
Matej Grošelj, foto: Aleš Pavletič