Kdor je služil vojsko še v naši prejšnji domovini, se ga zagotovo spomni; to je tisti terenski tovornjak, ki je zamenjal stare ‘Dajce’ (v žargonu JLA iz besede Deutz), ki so bili že v takratnih časih le še pogojno vozni.
110 je star že kakih 30 let, morda leto ali dve manj, pa še kar služi namenu.
Sovpadle so tri stvari: nekdo, ki je imel idejo, nekdo, ki jo je bil sposoben realizirati, in nekdo, ki jo je bil pripravljen financirati. Izvolite: Tam 110, preurejen v potujočo diskoteko po naročilu Red Bulla iz Capajeba. Se pravi: Sarajeva.
Tam 110 je posebnež. Poganja ga štirivaljni, zračno hlajeni, 5, 88-litrski dizel z neposrednim vbrizgom ter z največjo močjo 81 kilovatov. Ravno dovolj za (tovarniških) 80 kilometrov na uro in nekoliko premalo, da bi pot od Sarajeva do Ljubljane voznik lahko prevozil v enem dnevu.
Težko uide očesu: z merami (ter s počasnostjo v prometu) je cokla v mestnem vrvežu, zaradi črne karoserije se zdi dosti sodobnejši kot v obleki ‘SMB’ in z zanj majhnimi biki sploh ni tako dolgočasen.
Za posebneža ga naredi nadgradnja: ročno gnana hidravlika dvigne streho, da je pod njo stojna višina, na vogalih so štirje zvočniki JBL (vsak po 175 vatov), za vrtljivo mešalno mizo pa je mešalni CD-predvajalnik Stanton. Marsikateri didžej bi ga bil vesel. Očem skriti so ojačevalniki in dodatno napajanje, med nadgradnjo in kabino pa je dvižna plazma Sony, katere gonilo (predvajalnik DVD Sony) je ob dodatno vgrajeni klimatski napravi v kabini.
Tole je tehnika. Hiter torej ni, je pa zagotovo hitrejši od večine opreme didžejev, predvsem pa je za prevoz daleč najbolj praktičen. Okej, ideja ni nova in izvedba v malenkostih peša (pravzaprav gre v tem trenutku še za eno od razvojnih faz), je pa tole zagotovo dobro in prijetno orodje za instant žurko na prostem.
V standardni opremi tega Tama manjka samo didžej. Mi smo za hitro oceno poprosili DJ JAMirka, člana ekipe Radyo Yo in enega vodilnih didžejev v Sloveniji, ki je bil po svoje nad Tamom navdušen. Pravi, da je le tresljajev z generatorja električne energije za nemoteno delo analognih gramofonov preveč ter da ne bi bilo hudo, če bi bil ta generator (Matisa, 3, 36 kilovata) nekoliko tišji, sicer pa je zelo dobra igrača.
Bik, zaščitni znak daleč najbolj znane energijske pijače in mentor številnih briljantnih in prikupnih ‘neumnosti’, je bil glavni vzrok za še eno domislico. In če ste se ravno spraševali, zakaj mora biti premična diskoteka postavljena prav na terensko vozilo, vam takoj ponudimo nekaj odgovorov: ker je to povsem v slogu rdečega bika (zakaj klasično, če lahko drugače), ker se menda mleko v kravah na visokogorskih slovenskih pašnikih hitreje dela ob poslušanju Straussa ali pa le – zakaj pa ne?
Vinko Kernc
Foto: Aleš Pavletič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja