Fotoreportaža SEMA 2007

Preveč dobrega ne škodi . . vsaj ne v primeru SEME, vsakoletnega tradicionalnega lasvegaškega tunerskega sejma, kjer se zberejo pravzaprav vsa svetovna podjetja, ki v tem poslu kaj pomenijo in imajo globalni poslovni interes. Za kako velik dogodek gre, priča že organizatorjeva brošura, ki obiskovalce na 180 straneh usmerja skozi celotno sejemsko infrastrukturo.

5. 12. 2007

Priloženi zemljevidi pridejo še kako prav (zlasti tistim, ki iščejo točno določeno podjetje), saj je bilo na tokratni SEMI mogoče obiskati več kot dva tisoč razstavljavcev, ki jih je organizator razvrstil v 11 določenih področij avtomobilskih predelav in dodatkov.

Poleg standardnih segmentov, kot so predelave motorjev, karoserije, podvozja in različne kombinacije platišč in gum, je bilo tokrat precej prostora namenjenega še starodobnikom, terenskim vozilom, novi tehnologiji orodij ter originalnim avtomobilskim proizvajalcem z njihovimi športnimi oddelki (GM, Volvo, Subaru, Lexus …).

Da bi se tunerska podjetja v poslovnem svetu bolje znašla, je bila na voljo tudi ponudba poslovnih storitev ? podjetja so strankam nudila celovite (inovativne) rešitve poslovanja (sistemi upravljanja in nadziranja trgovin in poslovanja, kadrovanje, programske rešitve …).

Kot smo pričakovali, je SEMA (Specialty Equipment Market Association) avtomobilski panogi spet ponudila veliko poslastic. V večini gre za paradne izdelke podjetij, ki jih na evropskih cestah (in tunerskih prireditvah) redko vidimo. Tako je bilo predstavljenih več kot tisoč projektnih (! ) vozil (študij), mnogo izmed njih s futurističnimi oblikovno-tehničnimi rešitvami.

Da v nasprotju z evropskim frankfurtskim salonom (AM št. 19) ekološki vidik ne bo v ospredju, je bilo vsakomur jasno že ob pogledu na tehnične podatke izdelkov in njihovo namembnost. Prevladala je torej moč argumenta, in ta argument je moč. Seveda v obliki zmogljivosti posameznih izdelkov.

Moparjev Challenger, recimo, je imel pod pokrovom 1.300 ‘konjev’, ki so namenjeni cestni uporabi. Podobno vizijo imajo pri Edelbrocku, še enem ameriškem specialistu za motorje, ki je obiskovalce navduševal z velikolitražnimi motorji, pogosto oplemenitenimi z dvema velikima turbopuhaloma (Garret, Turbonetics, Precision, Vortech …). Tako predelanim motorjem ni težko iztisniti vsaj 800 ‘konjev’.

Obiskovalci so veliko zanimanja pokazali tudi za posamične motorne komponente. Wiseco in JE sta s svojimi bati že dalj časa zanesljiv naslov za tiste, ki povečanja moči ne vidijo le v spremembah tovarniških parametrov motornega krmiljenja. Pri Carillu so imeli na svojem razstavnem prostoru ojnice iz lahkega in vzdržljivega titana, ki so po njihovih besedah namenjene predvsem visokovrtečim se motorjem in tistim z velikim navorom že v najnižjem območju vrtljajev.

Da tunerji lažje nastavijo motorje, ki imajo komponente z veliko zmogljivostjo, poskrbijo podjetja, kot je avstralski Autronic, ki nudijo samostojne enote motornega krmiljenja, pri katerih je treba nastaviti le nekaj ključnih map delovanja motorja (gorivo, predvžig, tlak polnjenja turbopuhala ipd.).

Med preostalimi razstavljenimi dobrotami ni bilo mogoče spregledati tekmovalnih vozil (dragsterji različnih razredov za poklicne dirke v pospeševanju, Lexus in Audi za vztrajnostna tekmovanja, Subaru in Nissan za tekmovanja v driftu D1 …), platišč, pri katerih snovalcem tudi 30 palcev ni pomenilo večjega izziva (König, Giovanna …), ter različnih dodatkov za spremenjeno zunanjo in notranjo podobo vozil (npr. ‘kristalni’ D.A.D Mercedes SL 600, kopica avtomobilov z zunanjostjo iz ogljikovih vlaken, kromana podvozja …).

Letos naj bi SEMO po nekaterih informacijah obiskalo okoli 300 tisoč ljudi, kar je, upoštevajoč dejstvo, da je šlo za sejem zaprtega tipa, na katerega ima v osnovi dostop samo poslovno in (ali) medijsko zainteresirana javnost, zelo veliko. Prevladovali so seveda obiskovalci, ki jih ženejo profitne priložnosti, kar SEMA v svoji predstavitvi javnosti tako ali drugače uspešno oglašuje že vseh 40 let. Glede na razmah tuninga v svetu in spretno izraženo poslovno noto SEME, se ni treba bati, da v Las Vegasu tudi v prihodnje ne bi gledali smetane avtomobilskih predelav.

Matej Grošelj, foto: Edi Grubelič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri