Kaj so sanje vsakega gumarskega inženirja? Da bi bile pri opravljanju nešteto testov razmere čim bolj konstantne.
Največ spremenljivk pri testiranju gum povzročajo vremenski pojavi. Tudi če imamo na videz nespremenljivo vreme, je pri testih, ki jih merijo natančne merilne naprave, vedno mogoče zaznati spremembe, te pa motijo proces natančnih posegov v tehnološko izpiljene izdelke. Zato so se pri Continentalu odločili izločiti te spremenljivke. Preprosto – pogoje bodo postavljali sami, zato so stezo za zavorne preizkuse postavili pod streho.
Na Contidromu (sicer ogromnem Continentalovem testnem središču z znamenitim ovalom) so zgradili halo, dolgo 300 in široko nekaj več kot 30 metrov. V popolnoma samodejnem procesu v notranjosti avtomobile testirajo tako, da jih po posebnem katapultu poženejo po testni stezi vse do hitrosti 120 km/h. To hitrost dosežejo na 100 metrov dolgem zaletišču (kar je, mimogrede, osupljiv podatek). Ko pripelje na eno izmed vnaprej določenih podlag (suha, mokra, snežna), se na točno določeni točki samodejno sproži zavorni sistem. Natančni merilni sistemi inženirjem v trenutku pošljejo kopico izmerjenih parametrov. Seveda je v hali mogoče nadzorovati vse vremenske vplive in tudi temperaturo podlage. Tako jim je uspelo nadzorovane laboratorijske razmere prenesti na testni poligon. Ogromnega pomena pa je seveda dejstvo, da je zdaj mogoče testirati vse dni v letu.
Čeprav je večina proizvajalcev že v celoti opremila svoje izdelke z nalepko o lastnostih gume, bo ta z novembrom obvezna. Ponovimo: izpostavljene so tri lastnosti, ki jih ima guma in ki naj bi bile (po mnenju ustreznih evropskih institucij) pomemben pokazatelj kakovosti izdelka. Še najbolj 'oprijemljiv' podatek je zagotovo zavorna pot v mokrem, pomembna pa sta še kotalni upor in hrup pri kotaljenju. Pri Continentalu poudarjajo, da pri izbiri gume, ki se dobro obnese na snežni podlagi, nalepka ni najbolj odločilen pokazatelj ustreznosti izdelka. Zato zagovarjajo dodatno 'rubriko' na nalepkah, ki bi poudarila tudi to lastnost gume.