V decembru na slovenskih cestah znova poteka akcija Slovenija piha 0,0

Začela se je tretja in obenem letošnja zadnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, policijo in nevladnimi organizacijami.

V decembru na slovenskih cestah znova poteka akcija Slovenija piha 0,0 (foto: promocijske fotografije) promocijske fotografije
3. 12. 2019 | Promocijsko sporočilo

Z akcijo želijo na javnost znova nasloviti pomembno opozorilo: »Alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi močno vplivajo na naše psihofizične sposobnosti in znatno poslabšajo možnosti za varno sodelovanje v prometu!« Javnost želijo  spodbuditi k ničelni toleranci do uporabe teh snovi, ki imajo na cesti tudi usodne posledice. Akcija bo potekala ves december, saj gre za zadnji mesec v letu, polnem praznovanj in zabave. Policisti bodo do 31. decembra poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov, do 20. decembra pa si lahko tisti, ki bodo napihali 0,0, prislužijo vstopnice za koncert.


Vpliv alkohola na naše sposobnosti je prepogosto podcenjen. Dokler se ne pokažejo vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, kot so na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje jezika, so mnogi prepričani, da lahko sedejo za volan. Nekaterih posameznikov žal tudi takšno stanje alkoholiziranosti ne odvrne od vožnje. V prometu je že brez alkohola veliko možnih zapletov in tragičnih dogodkov, saj je dovolj le trenutek neprevidnosti, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi pa tveganje dodatno povečajo, opozarja Agencija za varnost prometa.

V. d. direktorice Agencije za varnost prometa Vesna Marinko javnost naslavlja z jasnim sporočilom: »Alkohol vpliva na psihofizične sposobnosti posameznika, na mišljenje, zaznavanje in ravnanje že s prvim popitim kozarcem. Pomembno zmanjša sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah. Zaskrbljujoče je, da se povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje. V letošnjem letu znaša kar 1,55 promila ali g alkohola/kg krvi (0,73 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). V primerjavi z lanskim letom se je povprečna stopnja povišala za 0,22 promila ali g alkohola/kg krvi (0,1 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka), lani je torej znašala 1,33 promila ali g alkohola/kg krvi (0,63 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). Letošnji rekorder je imel kar 3,7 promila ali g alkohola/kg krvi (1,75 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka).

Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je letos umrlo že 31 oseb, kar je 55 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom. 659 ljudi je bilo zaradi alkoholiziranih povzročiteljev lažje in hudo telesno poškodovanih. Obenem je zaradi vožnje pod vplivom drog sedem povzročiteljev (od teh so bili štirje tudi pod vplivom alkohola) povzročilo smrt osmih oseb. To so podatki, ki nas vedno znova pretresejo in opomnijo, kako uničujoče posledice imajo alkohol in droge v prometu. Zato znova opozarjamo, da ste le s trezno glavo del odgovorne udeležbe v prometu. Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi ne sodijo v promet v nobenih okoliščinah in pod nobenimi pogoji. Gre za osebno odločitev posameznika v prometu, posebej pa pri vožnji, da se tem substancam povsem odpove.

Prometna nesreča, povzročena zaradi zlorabe alkohola, ni nesreča, temveč tragedija, povzročena zaradi neodgovornega ravnanja posameznika. Ničelna toleranca do vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi mora postati predpogoj naše prometne kulture, da bodo slovenske ceste varnejše za vse udeležence.«

Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun je predstavil aktivnosti policije: »Decembrskim aktivnostim za zmanjšanje števila voženj pod vplivom alkohola na slovenskih cestah se bo tako kot vsako leto priključila tudi policija. Da bi bile slovenske ceste bolj varne za vse prometne udeležence, bomo med 2. in 31. decembrom 2019 po vsej Sloveniji preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola. Več pozornosti bomo v tem obdobju namenili tudi preverjanju prisotnosti drog pri voznikih.

Policisti bomo izvajali tudi poostren nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, in sicer kje oz. v katerih gostinskih lokalih so vozniki, ki bodo kasneje kontrolirani v poostrenem nadzoru ali kot udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku pred tem uživali alkoholne pijače. Poleg tega bomo kontrolirali tudi točenje alkohola mladoletnim osebam in alkoholiziranim posameznikom, predvsem v različnih lokalih.

Namen poostrenega nadzora je, da v sodelovanju z drugimi organizacijami prispevamo k osveščanju o problematiki vožnje pod vplivom alkohola in drog, zmanjšanju števila neodgovornih voznikov ter s tem tudi k zmanjšanju števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo taki udeleženci v prometu. Poleg tega so aktivnosti del evropsko usklajenega nadzora, poimenovanega Alcohol & Drugs, ki bo med 9. in 15. decembrom potekal v več evropskih državah in se mu pridružuje tudi naša policija.

V zadnjih letih se je delež prometnih nesreč, ki jih zakrivijo pijani vozniki, nekoliko zmanjšal in predstavlja 9-odstotni delež vseh povzročiteljev nesreč. Zaskrbljujoče je, da več kot petina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola.

Poudariti je treba, da alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, nevklopljeni smerni kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč itd.«

Vsaka nesreča, ki se zgodi pod vplivom alkohola, je nedopustna in odveč!

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z ministrstva za zdravje Mojca Gobec je poudarila: »Podatki o nesrečah voznikov pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi terjajo ukrepanje. Voznik pod vplivom teh snovi je nezanesljiv in za promet nevaren, saj alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi močno vplivajo na koordinacijo gibov, na vidno zaznavanje prometa in na reakcijski čas voznika. Trdim, da je vsaka nesreča, ki se zgodi pod vplivom alkohola, nedopustna in odveč!

Doslej smo s skupnim ukrepanjem že dokazali, da se navade voznikov da spreminjati, kljub temu da je potrebno vlagati veliko dela in da je to delo na dolgi rok. Mladi vozniki so že privzeli, da ne vozijo pod vplivom alkohola in se z zabav raje vračajo s treznim voznikom. Enako velja za odrasle priložnostne pivce. Vem, da nas čaka še veliko dela, vendar zaupam v naša skupna prizadevanja in aktivnosti na področju varnosti v cestnem prometu.«

Zaradi alkoholiziranega povzročitelja letos že 31 smrtnih žrtev

Letošnji podatki (do vključno 30. 11. 2019) kažejo, da se je na slovenskih cestah zgodilo 1348 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, kar je sicer 1,9 odstotka več kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1323 nesreč. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 31 oseb, kar je 55 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom, ko je življenje izgubilo 20 oseb. Poškodovanih je bilo 659 oseb (8 odstotkov manj kot lani – 713 v 2018), od tega je bilo 119 huje (15 odstotkov manj kot lani – 140 v 2018) in 540 lažje poškodovanih (6 odstotkov manj kot lani – 573 v 2018).

V večini primerov je bil ob alkoholiziranosti vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom neprilagojena hitrost – 14 prometnih nesreč v katerih je umrlo 18 oseb (60 odstotkov oz. 10 odstotkov več kot v lanskem obdobju), nepravilna stran oz. smer vožnje – 6 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 7 udeležencev (23 odstotkov oz. 7 odstotkov manj kot v lanskem obdobju) ter nepravilnost pešca – 4 prometne nesreče s prav toliko umrlimi (13 odstotkov). Kar 24 (80 odstotkov) oseb je umrlo v prometnih nesrečah, ki so se pripetile izven naselja (5 umrlih na avtocesti). Delež umrlih izven naselja se v zadnjih letih povečuje (s 70 odstotkov v primerljivem obdobju 2018 na 80 odstotkov letos). V temnem delu dneva se je pripetilo 14 od 25 prometnih nesreč s smrtnim izidom (56 odstotkov).

Večina umrlih je tudi povzročiteljev nesreč

Od skupaj 31 smrtno ponesrečenih udeležencev je bilo 20 (65 odstotkov) tudi povzročiteljev prometne nesreče. Letošnji podatki ob koncu novembra kažejo, da so največ prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročili vozniki motornih vozil pod vplivom alkohola v starostni skupini med 45. in 54. leti, in sicer 6, v katerih je umrlo 9 oseb. Sledijo jim povzročitelji, stari od 35 do 44 let, ki so povzročili 7 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 7 udeležencev, in povzročitelji stari med 25 in 34 let, ki so povzročili 5 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 6 oseb.

Povprečna stopnja alkoholiziranosti se pri povzročiteljih zvišuje

Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom letos znaša kar 1,55 promila ali g alkohola/kg krvi (kar je 0,73 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). V primerjavi z lanskim letom se je povprečna stopnja povišala za 0,22 promila ali g alkohola/kg krvi (0,1 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka), lani je torej znašala 1,33 promila ali g alkohola/kg krvi (0,63 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). Letošnji rekorder je imel kar 3,7 promila ali g alkohola/kg krvi (1,75 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka).

Letošnji najstarejši alkoholizirani povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je bil star 72 let (lani 84 let), najmlajši pa le 15 let (lani 21 let). Oba sta bila pešca, pri čemer je starejši umrl pri hoji na regionalni cesti izven naselja, mlajši pa je prečkal avtocesto. Obe nesreči sta se pripetili v temnem delu dneva.

Zaradi vožnje pod vplivom drog umrlo 8 oseb

V letošnjem letu so povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi povzročili 67  prometnih nesreč (lani 81). Povzročili so 7 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 8 oseb (lani 6), od tega so bili 4 povzročitelji tudi pod vplivom alkohola. Hudo telesno poškodovanih je bilo 23 udeležencev (enako kot lani), lažje telesno poškodovanih pa 45 udeležencev (lani 50).

Največ povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom so vozniki osebnih vozil

Tudi med letošnjimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo največ voznikov osebnih vozil, ki so povzročili 17 takšnih prometnih nesreč (65,4 odstotka). Sledijo jim pešci, ki so povzročili 4 prometne nesreče s smrtnim izidom (15,4 odstotka) ter vozniki enoslednih motornih vozil, ki so povzročili 5 prometnih nesreč s smrtnim izidom (19,2 odstotka) – od tega trije motoristi in dva mopedista. V primerjavi z letom poprej med alkoholiziranimi povzročitelji ni voznikov tovornih vozil in kolesarjev, velja pa letos izpostaviti pešce in motoriste, med katerimi v lanskem primerljivem obdobju ni bilo nobenega umrlega povzročitelja.

Obalno-kraška in pomurska statistična regija z največ prometnimi nesrečami zaradi alkohola

Agencija je podrobneje primerjala podatke o prometnih nesrečah, povzročenih zaradi alkohola v 12 statističnih regijah, na katere je razdeljena Slovenija. Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, izstopata obalno-kraška s statistično 9,04 prometne nesreče in pomurska statistična regija z 8,66 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev. Izstopajoči trend v teh dveh regijah je zabeležen v zadnjih treh letih, a regiji kljub temu ne izstopata po umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom. Na vrhu so koroška, goriška in zasavska statistična regija. Najnižje število, statistično 3,86 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev, beležimo v zasavski regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz pomurske, posavske in primorsko-notranjske regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.

Agencija bo javnost ozaveščala tudi v središču Ljubljane in Maribora

V času nacionalne akcije bodo po vsej Sloveniji številne aktivnosti, preventivni dogodki in delavnice. Osrednji dogodek bo 7. decembra na Prešernovem trgu v Ljubljani med 15. in 19. uro (vabilo na dogodek in izjavo vam bomo posredovali v sredo, 4. 12. 2019). Z dogodkom bo Agencija nagovarjala tudi vse navdušence nad športnimi aktivnostmi, naj po vadbi ne posežejo po alkoholu, ampak poskrbijo za pravilno regeneracijo telesa. Na dogodku bodo obiskovalci lahko preizkusili demonstracijske naprave, kot so vrtavko, naletne tehtnice, »alkoholna očala s poligonom«. Pred vstopom v vrtavko bodo promotorji prometne varnosti z alkotesterji preverjali stopnjo alkohola v izdihanem zraku za vsakogar, ki bi napravo želel preizkusiti, saj Agencija tudi tako spodbuja ničelno toleranco do alkohola v prometu. Podoben dogodek bo 13. decembra v Mariboru na Trgu svobode (vabilo vam bomo posredovali v prihodnjem tednu).

V okviru nacionalne preventivne akcije bo sodelovalo 111 slovenskih občin, ki jim je agencija v okviru akcije zagotovila 1310 plakatov ter 18.000 zloženk Alkohol ubija. Prav tako so občinam za terenske akcije razdelili 3000 alkotesterjev za enkratno uporabo.
Agencija za varnost prometa podpira in sofinancira tudi projekte nevladnih organizacij. V času nacionalne akcije bodo izvajali projekte Čista nula, čista vest Zavoda Varna pot, Heroji furajo v pižamah Zavoda Vozim, After TAXI Združenja DrogArt, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije projekt Skupaj za večjo varnost v prometu ter Društva Abstinent.

Agencija bo v letošnjem letu na srednjih šolah izvedla več kot 30 delavnic, v okviru katerih bo ozaveščala mlade glede vožnje pod vplivom alkohola. Decembra bosta delavnici za dijakinje in dijake v Novi Gorici (9. 12. 2019) in  Naklem (23. 12. 2019). Na delavnicah za starejše (projekt Sožitje), ki jih bo letos kar 45, bo agencija ozaveščala starejše udeležence v prometu.

Agencija za varnost prometa voznike vse leto opozarja na visoko tveganje, ki ga prinaša vožnja pod vplivom alkohola. Še posebej v krajih izven naselij, kjer ni zagotovljenega varnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Agencija poziva, naj se vozniki vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave. V nobenem primeru naj ne vozijo vinjeni ali pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih snovi. Prav tako naj se ne peljejo z voznikom, ki je užival tovrstne substance.

Dobro sprejeta akcija Slovenija piha 0,0, ki se izvaja pod okriljem ministrstva za zdravje, se bo nadaljevala tudi v decembru (od 2. do 20. decembra). Policisti bodo sicer poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah do silvestrovega. Tisti udeleženci v prometu, ki bodo do 20. decembra pri preizkusu alkoholiziranosti napihali 0,0, pa bodo imeli možnost sodelovati pri žrebanju vstopnic za zdaj že tradicionalni koncert Policijskega orkestra z gostoma Tomislavom Jovanovićem – Tokcem (Dan D) in Neisho. Koncert bo 15. januarja 2020 v Kinu Šiška v Ljubljani. Med decembrskimi treznimi vozniki bo izžrebanih 250 srečnežev dveh vstopnic za koncert.
 
Med akcija bodo aktivnosti inšpekcijskih služb, vladnih in nevladnih organizacij usmerjene v bližino gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in v kraje, kjer se zadržuje več ljudi. Akcijo podpira tudi Val 202, II. program Radia Slovenija, ki bo javnost opozarjal o nezdružljivosti alkohola in prepovedanih drog z vožnjo v cestnem prometu.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri