V novem Avto magazinu: razkrivamo novo Laguno, test novega Forda Mondea

V Avto magazinu smo že predstavili Renaultovega naslednika Koleosa, za katerega naj bi po nekaterih virih Renault izbral ime Racoon. A dokončna izbira imena še ni znana, čeprav bomo novost lahko videli že na prihajajočem ženevskem salonu. Podobno kot ta manjši križanec je za dober Renaultov uspeh pomemben tudi naslednik Lagune. Tudi zanj ime še ni znano. Renault bo to novost predstavil na septembrskem frankfurtskem avtomobilskem salonu. Naslednik Lagune bo nekaj večji, saj bo hkrati nadomestil tudi popolnoma neuspešnega, še večjega Renaulta Latituda. Pričakovati je celo dolžino nekaj manj kot 490 centimetrov. Bodo pa zanj tako kot za večino svojih večjih modelov uporabili skupno Nissanovo in Renaultovo platformo CMF, ki so jo francoski inženirji prvič uporabili pri zasnovi novega Espacea. Razkrivamo.

O novem Mondeu smo v Avto magazinu že pisali, saj smo ga vozili že lansko jesen in kmalu bo na prodaj tudi v Sloveniji. Vendar ne vse različice in mi smo seveda preizkusili tisto, ki je še nekaj časa ne bo, torej hibridno. Lani se je v Tannisu na Danskem, kjer smo se zbrali žiranti za evropski avto leta, vse bolj kot ne vrtelo okoli Volkswagnovega Passata in Fordovega Mondea. Dva nova in dva zelo pomembna igralca na evropskem in posledično tudi svetovnem avtomobilskem trgu. Mnenja so bila različna, nekaterim novinarjem je pri srcu nemška natančnost, drugim ameriška preprostost. Med preprostost lahko štejemo tudi to, da pri Fordu vedno bolj stavijo na globalne avtomobile, kar pomeni ena oblika za ves svet. Nič drugače ni z Mondeom, ki se v takšni podobi že skoraj tri leta vozi po ameriških cestah. Zdaj je Mondeo že na prodaj tudi v Evropi in seveda je takšen, kakršen je. Oblikovno je nekaterim všeč, drugim ne. Vendarje v Nemčiji in še marsikje drugje cenovna politika avtomobilov drugačna kot v Sloveniji, s tem pa so možnosti avtomobilov različne.Test.

Mesto Detroit z nekajletnim zamikom sledi ameriški avtomobilski industriji. Ta se je sesula že pred leti, Detroit pa po letih životarjenja dokončno lani. Spomnim se obiskov salona, ko je pred glavnim vhodom osrednje dvorane Cobo navkljub mrazu stavkalo precejšnje število ljudi. Stavke običajno ne napovedujejo nič dobrega in tudi z detroitskimi je bilo enako. Mesto je seveda živelo od avtomobilske industrije, in ko je šlo njej slabo, je šlo še slabše prebivalcem Detroita. Zdaj se je ameriško gospodarstvo pobralo, tudi avtomobilski izdelovalci čez lužo že vidijo pozitivne prodajne številke. Svetla luč na koncu temnega predora pa je v Detroitu zagotovo avtomobilski salon. Čeprav mu želijo nekatera (tudi ameriška) mesta ukrasti primat prvega, večjega in pomembnejšega avtomobilskega salona v novem letu, NAIAS (North American International Auto Show) še živi. Ena od zvezd letošnje prireditve je prav gotovo Ford GT. Reportaža.

Sploh zadnjih nekaj let v avtomobile prodirajo najrazličnejši sistemi za povečevanje varnosti, udobja, pa tudi zabave pri vožnji. Razvoj kaže na to, da bo v kratkem (v nekaj letih) z uporabo elektronskih sestavnih delov možna že tudi avtomatizirana vožnja, torej takšen način, ko voznik v avtomobilu ne bo več potreben. V najrazličnejših konstrukcijskih in razvojnih oddelkih, ne le avtomobilske industrije, ampak, denimo, tudi pri Googlu, se ukvarjajo z zamislijo avtomatizirane vožnje. Tehnika.

Pred davnimi časi je bil motociklizem privilegij tistih, ki si niso mogli privoščiti avtomobila. Ob trditev iz uvoda se je seveda mogoče krepko spotakniti. Res je namreč, da so bili dragi in prestižni motocikli na prodaj tudi v pred- in povojnih časih. A glavnina prodanih motociklov takrat ni pomenila luksuzne dobrine za prosti čas, ampak nujno potreben pripomoček za lažje obvladovanje vse hitrejšega ritma življenja. Z razvojem in razcvetom vsesplošne blaginje v zadnjih desetletjih preteklega stoletja pa je tudi v žepu delavcev in manj premožnih ostalo dovolj, da so si kupili avtomobil ter kmalu pozabili na šklepetajoče kosti, revmo, slabo vreme in podobne tegobe motoristov. Razvilo se je splošno mnenje, da je življenje na dveh kolesih del nadstandarda, ki si ga lahko privošči sodoben delavni človek. Marsikdo, sploh med nami motoristi, seveda ne misli tako, saj motociklizem v primerjavi z nekaterimi drugimi športi ali konjički za prosti čas ni veliko dražji. Meje navzgor seveda ni, a tako je skoraj pri vseh stvareh. V uredništvu smo se med praznovanjem novega leta spraševali, kolikšna je spodnja meja stroškov, da izkušen ali novopečeni motorist varno in kakovostno doživi in preživi vse radosti, ki jih ponuja tako opevano 'guljenje jajc za balanco'. Aktualno.

Veliki večini sodelujočih je glavni cilj priti od starta do cilja te 10 tisoč kilometrov dolge dirke po Argentini, Boliviji in Čilu, seveda z željo, da bi bil rezultat čim boljši. Za slehernega tekmovalca je to osebna preizkušnja, kot je za alpinista, ki gre osvajat Everest. Poleg osebne zmage Mirana Stanovnika je zmagalo tudi slovensko znanje in industrija. Idrijska Letrika s Kamazom in Akrapovič z Minijem ter KTM-om. Miran Stanovnik je dokazal, da je narejen iz jekla, in kljub 50 letom lahko uspešno dirka s pol mlajšimi tekmeci. Reportaža.

Novi Avto magazin 03/2015 je že v prodaji!

Naslednja številka, 04/2015, izide 5. februarja 2015. Na revijo se lahko naročite tudi prek spleta.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja