»Ceste so res različne, a posledice nesreč so povsod enake – zakaj bi torej imeli različne standarde?«, se sprašujejo Švedi.
Vodja Volvovega centra za varnost, Åsa Haglund, zagovarja zamisel, da bi Evropska unija in Združene države Amerike uvedli enoten nabor varnostnih pravil za avtomobile. Po njenem mnenju bi tak pristop povečal varnost vseh udeležencev v prometu. »Ceste so res različne, a posledice nesreč so povsod enake – zakaj bi torej imeli različne standarde?« poudarja.
Pobuda za t. i. »medsebojno priznavanje« varnostnih predpisov, vključena v julijski okvirni dogovor med ZDA in EU, je sprožila razpravo o tem, ali bi skupni standardi lahko pripeljali do varnejših avtomobilov. Haglundova meni, da bi bilo treba preprosto združiti najboljše iz obeh sistemov: »Na določenih področjih so ameriška pravila strožja, drugje evropska. Zakaj ne bi uporabili najzahtevnejših določil povsod?«
Volvo je za poenotenje
V Volvu varnostne standarde že zdaj uporabljajo globalno, le da jih v posameznih državah prilagajajo lokalnim zakonskim zahtevam. Poenotenje pravil bi zato podjetju prineslo manj birokracije in morda celo prednost pred konkurenco, hkrati pa bi po njenem mnenju povišalo splošno raven varnosti na obeh straneh Atlantika.
Haglundova, ki vodi Volvov varnostni center v Torslandi od leta 2023, skrbi za razvoj nove generacije varnostnih tehnologij, ki temeljijo na senzorjih, programski opremi in umetni inteligenci.
Varnostni pas prihodnosti
Med najnovejšimi inovacijami znamke je večnamenski prilagodljivi varnostni pas, ki s pomočjo senzorjev zazna dogajanje okoli vozila in v kabini. Če je trk neizogiben, sistem samodejno izračuna razpoložljiv prostor in zategne pas z optimalno silo, da kar najbolje zaščiti potnike.
Volvo lahko varnostne algoritme posodablja tudi na daljavo prek interneta, kar pomeni, da avtomobili postajajo varnejši z vsakim posodobljenim podatkom iz resničnih nesreč.
Nova era: izogibanje nesrečam, ne le preživetje
Če so bile prve stopnje avtomobilske varnosti namenjene preživetju trka, so zdajšnji sistemi osredotočeni na to, da se trkom izognemo. Napredni senzorji spremljajo okolico in vedenje voznika ter opozarjajo na nevarnost, ko ta ni pozoren.
Ob tem pa Haglundova opozarja, da mora biti tehnologija tudi cenovno dostopna: »Nima smisla ustvariti popolnega sistema, če ga ljudje ne morejo kupiti. Naš cilj je ponuditi največ varnosti z najmanj tehnologije.«
Avtonomna vožnja? Le, ko bo stoodstotno varna
Glede popolnoma samovozečih avtomobilov ostaja previdna: »Avti že znajo voziti sami, a le v nadzorovanem okolju. Mi pa jih ne bomo poslali na cesto, dokler ne bomo stoodstotno prepričani, da je to varno.«
Po njenem prepričanju bo prihodnost avtomobilov utemeljena na skupnih pravilih, stalnem učenju vozil in zaupanju voznikov – vse z enim ciljem: da bo varnost resnično enaka za vse.
