Na vprašanje, kdo kupi takega GranCabria, lahko odgovorimo korektno in pravilno, a primitivno: tisti, ki ima 170 tisoč evrov viška ali v kakšni drugi obliki. Pa vendar . . Vzgibi in vzroki za nakup so globlji in predvsem čustveni.
- V videu nekaj kratkih kadrov z naše testne vožnje . . Samo za okus.
Eden ni nobeden, pravijo, a tole zdaj ni več edini Maserati na ceniku, ki žuli ljudi različnih navad, pogledov na svet, želja in zahtev pa seveda teže bančnih računov. Večina njih ga bo le sanjala, nekateri pa bodo imeli to čast, da bodo zapisani v prometno dovoljenje. In tudi med njimi bodo velikanske razlike.
Eni, na primer, ga bodo imeli, ker je nekaj posebnega, ker ni kot Porscheji, ki se tudi na tej strani Alp – vsaj v primerjavi z Maseratiji – skoraj že 'valjajo'. Morda za Ferrarija ali za Bugattija ni finančnih sredstev, Maserati pa se že kot beseda nekako lepo sliši.
In kar je še lepše: GranCabrio je kabriolet in je pregrešno lep. Saj vemo, za kabrioleti se marsikdo obrne, in kdo se ne bi za GranCabriom? In že to je lahko zadosten razlog za nakup, navsezadnje pa je voziti kabriolet, četudi prav počasi, prav prijetno doživetje.
Hvalimo
Motor (zmogljivosti, prožnost, zvok), eleganco zunanjosti, zavorno pot, prestiž notranjosti, pozornost do detajlov (skrivnosten) imidž znamke, užitek v vožnji, lego na cesti, volan, občutek izpod koles, opremo.
Grajamo
Obračalni krog, občutljivo usnje, vidljivost nazaj, brez sodobnih elementov aktivne varnosti, porabo goriva, notranjo utesnjenost, neidealni prikazi na informacijskih zaslonih, počasen menjalnik.
Vinko Kernc, foto: Aleš Pavletič, Saša Kapetanovič
Celoten test si lahko preberete v Avto magazinu 12/2010.