Ne tako hitro, čeprav se menda v vladnih krogih kuha namera o postavitvi prve črpalke za vodik. Je pa en avtomobil na vodik res že v rokah Slovencev, čeprav le za vladne izbrance in čeprav le za vožnje v Bruslju v času predsedovanja EU. To je BMW Hydrogen 7 s 6-litrskim 12-valjnim motorjem, ki zna delovati tako na bencin kot na (tekoči) vodik.
Slaba stran je, da je v primerjavi z enako motoriziranim, a le na bencin delujočim motorjem izgubil skoraj polovico moči (260 namesto 445 »konj«, kar se iza volana zelo dobro pozna), dobra pa ta, da – ko deluje na vodik – v okolje spušča le – paro! In čisto čisto malo dušikovih oksidov, menda res zanemarljivo malo. Čist kot solza, torej. Beemvejeu je torej po petih generacijah prototipov (od leta 1980! ) le uspelo do (malo)serijske izdelave pripeljati avtomobil s pogonom na vodik. Motor v njem je tehnično zelo malo predelan, od daleč je predelava podobna klasični predelavi na (zemeljski) plin, bistvena razlika pa je dodatna posoda za vodik za zadnjima sedežema (in zato le 225-litrski prtljažnik namesto 500-litrskega) in dodatna luknja za dolivanje tekočega vodika v stebričku C na desni strani, torej le malce nad luknjo za dolivanje bencina.
V posodi za vodik je 160 litrov prostora, kar pomeni 8 kilogramov vodika, kar ustreza približno 30 litrom bencina. To v praksi pomeni kakih 200 kilometrov dometa, skupaj s 500 kilometri »bencinskega« pa se številka sliši zadosti uporabna. V mestu torej vodik, izven mesta bencin. Motor, ki sicer deluje po klasičnem Ottovem načelu, a z nekaj dizelskimi primesmi (delovanje v področju revne zmesi), s svojo močjo ne glede na izbrano gorivo omogoča največjo hitrost 230 kilometrov na uro, z mesta do 100 kilometrov na uro pospeši v 9, 5 sekunde in porabi 13, 9 litra bencina (ali 3, 6 kilograma vodika) na 100 kilometrov. Številke za klasični 760i so 250, 5, 5 in 13, 4!
Od znotraj Hydrogen 7 ni drugačen od 760i, le pozorno oko vidi dodaten gumb na volanskem obroču, ki služi prekopu delovanja z enega goriva na drugega. Preklop se zgodi nezaznavno (če odštejemo zelo tihi »klik« nekje zadaj) in praktično v trenutku. Še bolj pozoren bo opazil, da se pri preklopu z bencina na vodik v potovalnem računalniku enota za porabo goriva spremeni z litrov na 100 kilometrov v kilogramov na 100 kilometrov. In to je vse. Aha, pa še tole: zagon motorja je vedno na vodik in traja okrog 5 sekund, to pa zato, da se v sistemu ustvari potreben tlak.
BMW, ki še vedno trdi, da je vodik (iz obnovljivih virov, kot sta voda in biomasa! ! ) gorivo prihodnosti, je na tem področju res opravil pionirsko delo – pa ne le zaradi tehnične predelave avtomobila, tudi na področju črpalk in varnega sistema za dolivanje (skupaj s podjetjem Linde), testnih miz (več varnosti! ), servisnih delavnic, homologacij (ker države tega področja sploh še nimajo urejenega oziroma zastavljenega) in še česa. In jasno, prvi je na trg poslal serijsko različico. Droben tisk pa pravi, da tak avtomobil še ni v ceniku (BMW ga daje »ciljnim skupinam«), da na trgu še ni vodika oziroma tržne cene zanj (v Berlinu ga na črpalkah prodajajo za simbolično ceno 8 evrov za kilogram, kar ustreza 3, 7 litrom bencina), na vsem svetu pa je vsega kakih 200 črpalk za vodik; od tega je zelo malo javnih (v glavnem so znotraj raziskovanih oddelkov tovarn avtomobilov, pa za flote avtobusov . . ), pa še te imajo različne sisteme za varno dolivanje vodika – samo BMW je v tem trenutku že na svojem drugem sistemu.
Do vodika kot osnovenga pogonskega sredstva – če bo do tega res prišlo – je, kot zaenkrat kaže, še zelooo daleč. Po celem svetu, ne le v Sloveniji. Je pa res, da mora nekdo opraviti pionirsko delo, čeprav pri tem naleti na številne težave – od tehničnih do birokratskih in mnenjskih v splošnem. Po zaslugi Beemveja pa smo se tudi Slovenci vpisali med ene izmed prvih uporabnikov takšnih vozil. Čeprav od tega v praksi nihče nima nič – ne posamezniki ne naš zrak, saj se bo, kot rečeno, omenjeni Hydrogen 7 s slovenskimi vozniki vozil le v Bruslju. (VK)
BMW_hydro