Ob stečaju Voita je z ostrimi besedami napadel tudi nekdanji Volkswagnov šef, ki ni skoparil s kritikami.
Nemška avtomobilska industrija se sooča z najhujšo krizo v zadnjih desetletjih. Vse večje breme elektrifikacije, pritisk cenovno agresivne kitajske konkurence in padec naročil pri tradicionalnih proizvajalcih so pripeljali do množičnih težav predvsem med dobavitelji avtomobilskih delov. Eden izmed najbolj nazornih primerov je podjetje Voit, dolgoletni dobavitelj aluminijastih komponent, ki je po več kot sedmih desetletjih delovanja prisiljen zapreti tovarno v St. Ingbertu.
Podjetje, ustanovljeno leta 1947, je bilo specializirano za tlačno litje aluminija in je sodelovalo z največjimi avtomobilskimi znamkami – Audi, BMW, Mercedes-Benz, Volkswagen, Ford, Chrysler, Jaguar, Land Rover in seveda ZF, ki je bil njegov glavni kupec. Prav slednji pa je podjetju dokončno obrnil hrbet. Skupina ZF je namreč sporočila, da v bližnji prihodnosti ne bo več naročala izdelkov pri Voitu, temveč bo proizvodnjo preselila k drugim dobaviteljem.
Kljub notranjemu prestrukturiranju in začasnim izboljšavam poslovanja se podjetju ni uspelo rešiti po stečaju, razglašenem v začetku leta. Poskusi najti nove vlagatelje so propadli, prav tako predlog, da bi del proizvodnje preselili na Poljsko in s tem ohranili vsaj polovico od približno 1000 delovnih mest v St. Ingbertu. Skupno bo brez zaposlitve ostalo okoli 2000 delavcev, kar bo za regijo, ki je že močno odvisna od avtomobilske industrije, hud gospodarski udarec. Dodatno težo situaciji daje dejstvo, da Ford v bližnjem Saarlouisu prav tako zapira svojo tovarno.
Bivši predsednik uprave Volkswagna Matthias Müller opozarja, da Voitov propad ni osamljen primer, temveč del širšega trenda. »Deindustrializacija je v polnem teku. Trenutno doživljamo pravi masaker delovnih mest, zlasti med dobavitelji,« je dejal za revijo Turi.Moove. Po njegovih besedah je avtomobilska industrija izgubila dragoceno desetletje: »Izgubili smo deset let, ker so zmagali ideologi in evrokrati.«
Strokovnjaki opozarjajo, da prehod na električno mobilnost prinaša tudi strukturne posledice. Električni avtomobili vsebujejo bistveno manj sestavnih delov kot tisti z motorji z notranjim zgorevanjem, kar pomeni, da se povpraševanje po delih, ki jih izdelujejo podjetja, kot je Voit, drastično zmanjšuje.
Z zaprtjem Voitove tovarne se regija Saarland sooča z novim valom odpuščanj, nemška avtomobilska industrija pa z vedno glasnejšimi opozorili, da bi lahko ta prehod, če ga država in proizvajalci ne izvedejo bolj premišljeno, povzročil množično izgubo delovnih mest in pospešil proces deindustrializacije Nemčije.
