Rusi so v svojo avtomobilsko industrijo močno spustili Kitajce, tudi v znamko, ki je bila včasih sinonim za sovjetski avtomobilski prestiž.
Volga je v Rusiji ime z močno zgodovinsko težo. V času Sovjetske zveze so bile njene limuzine stalnica na cestah, pogosto pa so jih uporabljali tudi državni uradniki in taksisti. Zdaj se znamka vrača v povsem drugačnih okoliščinah, saj je ruski avtomobilski trg po umiku številnih zahodnih proizvajalcev ostal precej bolj odprt za domače in kitajske povezave. Prav v tem prostoru želi Volga očitno znova poiskati svoje mesto.
Tokratna vrnitev pa je vse prej kot nostalgična zgodba o povsem novem domačem avtomobilu. Nova Volga K50 je namreč praktično preoblečen Geely Monjaro. Gre za športnega terenca, ki je po doslej objavljenih fotografijah skoraj identičen kitajskemu izvirniku. Spredaj sicer nosi nekoliko drugačno masko in Volgin znak, a so žarometi, kromirani dodatki in celotna osnovna podoba skoraj nespremenjeni. Tudi ob pogledu s strani in zadaj je hitro jasno, da pri razvoju lastne identitete niso šli prav daleč.
Po poročanju ruskih medijev K50 poganja dvolitrski turbobencinski štirivaljnik z močjo 175 kilovatov (238 KM). Motor je povezan z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, pogon pa je speljan na vsa štiri kolesa. Notranjosti za zdaj še niso pokazali, vendar glede na zunanjo podobnost ne bi bilo presenečenje, če bi tudi tam ostalo zelo malo prostora za presenečenja.
Drugi novinec je Volga C50, klasična limuzina, ki temelji na modelu Geely Preface. Tudi tu je recept skoraj enak kot pri športnem terencu: nova maska hladilnika, drug emblem in minimalni posegi v preostanek avtomobila. Osnovna silhueta, proporci in večina oblikovnih elementov ostajajo praktično enaki kitajskemu modelu. To sicer ni nujno slabo, saj ima Preface dovolj umirjen in sodoben videz, čeprav oblikovno ne izstopa posebej.
Podobno zadržan je tudi poseg v kabino. Volga C50 ohranja skoraj nespremenjeno notranjost Geelyja Preface, vključno s štirikrakim volanom, digitalnimi merilniki in pokončno zasnovanim osrednjim zaslonom. Tudi pri tehniki ne gre za revolucijo, saj bo limuzina na voljo z dvolitrskim turbobencinskim motorjem v dveh izvedbah: 110 kilovatov (150 KM) in 147 kilovatov (200 KM). Moč se prenaša prek sedemstopenjskega menjalnika z dvojno sklopko.
Pomemben del zgodbe je tudi proizvodnja. Oba modela bodo sestavljali v nekdanji Volkswagnovi tovarni v Nižnem Novgorodu, kjer so pred tem za ruski trg izdelovali modele znamk Volkswagen in Škoda. Ta podatek lepo ponazarja, kako močno se je v zadnjih letih premešala avtomobilska industrija v Rusiji: na mestu, kjer so še pred kratkim nastajali evropski avtomobili, bodo zdaj izdelovali Volge s kitajsko osnovo.
Volga cen za modela K50 in C50 za zdaj še ni razkrila. Ravno cena pa bo verjetno eden ključnih dejavnikov, ki bo pokazal, ali gre zgolj za hitro zapolnjevanje praznine po odhodu zahodnih znamk ali pa za resen poskus obuditve nekoč pomembnega ruskega avtomobilskega imena. Za zdaj je jasno predvsem to, da se Volga vrača, vendar bolj kot ruska avtomobilska renesansa deluje kot nova značka na že znani kitajski tehniki.
