Prejšnji teden je kazalo, da je Oliver Blume dobil zeleno luč za precej temeljito prenovo Volkswagnovega koncerna. Nadzorni svet je njegove načrte podprl soglasno, vlagatelji so si oddahnili, delnica je poskočila. Toda znotraj Volkswagna se najtežja pogajanja pravzaprav šele začenjajo.
Predstavniki zaposlenih so vodstvu hitro dali vedeti, da soglasje nadzornega sveta še ne pomeni dovoljenja za neomejeno krčenje stroškov. V središču spora je predvsem približno 50.000 dodatnih delovnih mest, ki jih Volkswagen v svojih prihodnjih načrtih vidi kot možen presežek.
50.000 služb še ni izgubljenih
Številka je velika, vendar za zdaj še ni enaka napovedi 50.000 odpovedi. Gre za cilj oziroma okvir, s katerim računa vodstvo, dejanski rezi pa še niso dogovorjeni.
Uprava bo morala za posamezne ukrepe pojasniti, kje želi zmanjšati število zaposlenih, v kakšnem obsegu, v katerem obdobju in predvsem zakaj. Šele nato sledijo pogajanja s predstavniki zaposlenih, ki imajo v nemškem sistemu upravljanja velik vpliv na takšne odločitve.
Christiane Benner, predsednica IG Metall in članica Volkswagnovega nadzornega sveta, je zato precej jasno nakazala, da sindikalna stran razpleta prejšnjega tedna ne razume kot zmage uprave. Po njenem mnenju je bilo nekaj prvotnih namer vodstva preprečenih, glavni spopad glede izvedbe sprememb pa šele prihaja.
V veljavi ostajajo tudi obstoječi kolektivni dogovori, zato Volkswagen načrtovanih rezov ne more preprosto začeti izvajati čez noč.
Kaj bo z velikimi nemškimi tovarnami?
Še večja neznanka so proizvodni obrati. Volkswagen mora najti dolgoročno rešitev za Emden, Hannover in Zwickau, podobno odprto vprašanje pa je Audijeva tovarna v Neckarsulmu.
Nobena od teh lokacij za zdaj še nima dokončno začrtane prihodnosti. Cilj je poiskati proizvodne programe, ki bi jim zagotovili delo tudi v naslednjem desetletju, toda konkretnih odgovorov o tem, kateri avtomobili oziroma drugi izdelki bi tam nastajali, še ni.
Za Volkswagen je to precej občutljiva naloga. Koncern ima v Nemčiji veliko proizvodno mrežo z visokimi stroški, hkrati pa se mora prilagajati šibkejšemu evropskemu trgu, pritisku kitajskih proizvajalcev in precej počasnejši rasti prodaje električnih avtomobilov, kot so pred nekaj leti pričakovali proizvajalci.
Blume je dobil podporo, ne prostih rok
Vlagatelji so soglasno odločitev nadzornega sveta sprejeli kot znak, da se Volkswagen vendarle premika proti konkretnim spremembam. Po glasovanju 4. septembra je vrednost delnice zrasla, saj je trg pričakoval precej bolj napet obračun med upravo in zaposlenimi.
A prav tu je bistvena razlika. Volkswagen se je dogovoril, v katero smer želi iti, ne pa še, kako bo do tja prišel.
Ko bodo na mizi konkretna imena tovarn, proizvodnih programov in delovnih mest, bo soglasja precej težje doseči. Zato bo naslednja faza prestrukturiranja verjetno bistveno bolj napeta od glasovanja, ki je prejšnji teden pomirilo vlagatelje.
