Kljub prvim obsodbam pa sojenje proti "največji ribi" še vedno poteka.
Diesel-afera, ki je leta 2015 pretresla avtomobilski svet, dobiva sodni epilog. Deželno sodišče v nemškem Braunschweigu je obsodilo štiri nekdanje menedžerje Volkswagna zaradi njihove vloge v škandalu, ki je znamko stal več milijard evrov in močno omajal njen ugled.
Zaporne kazni za odgovorne
Dva nekdanja vodilna uslužbenca sta prejela nepogojne zaporne kazni, dva druga pa pogojne kazni. Jens H., ki je bil vpleten v manipulacijo z več kot dvema milijonoma vozil, mora v zapor za štiri leta in pol. Hanno J. je bil obsojen na dve leti in sedem mesecev zaporne kazni, medtem ko je Thorsten D. prejel pogojno kazen v višini enega leta in desetih mesecev.
Poseben primer je Heinz-Jakob Neusser, nekdanji vodja razvoja motorjev pri VW, ki je prejel 15 mesecev pogojne kazni. Obtožen je bil, da je sodeloval pri razvoju programske opreme, ki je omogočala zavajanje pri testiranju emisij.
Programska oprema za goljufanje
Vsi štirje so bili obtoženi, da so leta 2019 odobrili uporabo t. i. "defeat device", programske opreme, ki je zaznala, kdaj je vozilo na testu izpustov, in v tem primeru prilagodila delovanje motorja, da so bili rezultati skladni z zakonskimi zahtevami.
Volkswagen je septembra 2015 priznal ameriškim regulatorjem, da je na milijonih vozil po svetu uporabljal tovrstno programsko opremo. Skupno naj bi bilo prizadetih okoli 11 milijonov dizelskih vozil, prodanih globalno.
Ena največjih afer v avtomobilski industriji
Afera "dieselgate" je postala ena največjih goljufij v zgodovini avtomobilske industrije. Volkswagen je do danes plačal več kot 30 milijard evrov v kaznih, odškodninah in sodnih poravnavah, a pravne posledice za posameznike so šele zdaj začele dobivati konkretne oblike.
