Volkswagen ima težavo, ki je samo z varčevanjem ne bo mogoče rešiti. Med vodstvom in zaposlenimi je vse manj zaupanja, govorice o novih odpuščanjih ne pojenjajo, nad nekaterimi nemškimi tovarnami pa še vedno visi vprašaj. Za nameček zaposleni vodstvu očitajo, da jim ne pove dovolj jasno, kaj jih pravzaprav čaka.
To je pokazala tudi anketa, ki jo je med zaposlenimi izvedel Volkswagnov svet delavcev. Na vrhu seznama skrbi se presenetljivo ni znašel strah pred izgubo službe ali zapiranjem tovarn. Največ kritik je bilo namenjenih komunikaciji uprave.
Čas za takšno sporočilo ni naključen. Prvi mož skupine Oliver Blume in vodja znamke Volkswagen Thomas Schäfer se 24. avgusta v Wolfsburgu srečujeta z zaposlenimi. Gre za prvo v nizu srečanj po nemških tovarnah, na katerih bo moralo vodstvo precej bolj konkretno pojasniti svoje načrte.
Blume sicer ne skriva, da z rezultati ni zadovoljen. Volkswagen trenutno posluje s 3,8-odstotno operativno maržo, kar je po njegovem občutno premalo. Denar bo skupina v prihodnjih letih potrebovala za razvoj novih avtomobilov, programske opreme, elektrifikacijo in posodobitev proizvodnje. Če ga želi zagotoviti sama, bo morala zmanjšati stroške.
Vprašanje pa je, kdo bo za to plačal največjo ceno.
Dogovorjenih 50.000 manj zaposlenih morda ni konec zgodbe
Volkswagen in sindikat IG Metall sta se že dogovorila o zmanjšanju števila zaposlenih za približno 50.000. Večinoma naj bi šlo za postopno zmanjševanje brez klasičnih množičnih odpovedi. Toda v Nemčiji že nekaj časa krožijo precej bolj črne napovedi. Po njih bi lahko Volkswagen na koncu ostal brez približno 100.000 sedanjih delovnih mest.
To bi pomenilo še enkrat toliko odhodov, kot jih je že dogovorjenih.
Predsednica IG Metalla Christiane Benner je možnost dodatnih 50.000 ukinjenih delovnih mest označila za hudo provokacijo. Njeno opozorilo ima pri Volkswagnu posebno težo, saj je hkrati podpredsednica nadzornega sveta.
Tudi Volkswagnovi finančni cilji so zanjo odmaknjeni od realnosti. Vodstvo si želi približno devetodstotni operativni donos na prodajo, Bennerjeva pa meni, da je takšen cilj v sedanjih gospodarskih in geopolitičnih razmerah praktično nedosegljiv.
Še bolj jasno je njeno stališče do tovarn: zapiranje nemških obratov zanjo ne pride v poštev.
Kaj bo z nemškimi tovarnami?
In prav pri tovarnah postane zgodba najbolj občutljiva. Volkswagen ima v Evropi več proizvodnih zmogljivosti, kot jih trenutno potrebuje. Blume ocenjuje, da bi jih bilo treba zmanjšati za obseg proizvodnje več kot 500.000 avtomobilov na leto.
Za številko se seveda skrivajo konkretne tovarne in delovna mesta.
Največ negotovosti je okoli obratov v Emdnu, Hannovru, Osnabrücku in Zwickauu, pozornost pa je usmerjena tudi v Audijevo tovarno v Neckarsulmu. Blume je zaposlenim že sporočil, da štiri od teh lokacij v naslednjem desetletju po sedanjih projekcijah ne bodo dovolj dobro izkoriščene, da bi bile konkurenčne.
To še ne pomeni, da bodo zaprte. Vsaj za zdaj ne. Toda prav ta nedorečenost je eden od razlogov za naraščajočo nervozo med zaposlenimi.
Vodja sveta delavcev Daniela Cavallo od uprave že več tednov zahteva jasnejši načrt. Julij, ko naj bi vodstvo razkrilo več podrobnosti, je minil brez odgovorov, ki so jih predstavniki zaposlenih pričakovali.
Blume nima prostih rok
Čeprav Volkswagen potrebuje nižje stroške, Blume sprememb ne more preprosto zapovedati. Zaposleni imajo prek svojih predstavnikov velik vpliv v nadzornem svetu, pomemben igralec pa je tudi Spodnja Saška. Nemška zvezna dežela ima 20 odstotkov glasovalnih pravic in dva predstavnika v nadzornem svetu.
Zato bo moral biti vsak večji poseg v nemško proizvodnjo rezultat precej zahtevnega političnega in sindikalnega dogovarjanja.
V ozadju je medtem težava, ki ne bo izginila: Volkswagen mora izdelovati avtomobile ceneje. Nemška proizvodnja je draga, evropski trg ni več tako velikodušen kot nekoč, kitajski proizvajalci pa ne pritiskajo več samo z uvozom. Vse več jih proizvodnjo postavlja neposredno v Evropi.
Blume bo 26. avgusta nadaljeval pogovore z zaposlenimi v Emdnu in Zwickauu, preostali člani uprave pa bodo obiskali še več drugih lokacij.
Precej pomembnejši datum bo 4. september. Takrat se bo razprava preselila za vrata Volkswagnovega nadzornega sveta. In tam ne bo več dovolj govoriti samo o tem, da mora podjetje postati vitkejše. Na mizi bodo konkretna delovna mesta, tovarne in vprašanje, koliko bolečih rezov lahko Volkswagen sploh izpelje.
