Pri Volvu so si že pred časom zadali cilj, da do leta 2020 svoje avtomobile izpopolnijo do te mere, da se v prometnih nesrečah vozniki in potniki njihovih vozil ne bodo huje poškodovali ali umrli.
Za to pospešeno razvijajo nove varnostne elemente in visokotehnološke rešitve. Številne izmed njih so narejene po voznikovem vedenju v modernem prometnem okolju. Jasno je, da se današnji vozniki razlikujejo od 'včerajšnjih', saj v avtomobilih počnejo bistveno več stvari kot včasih.
Raziskave treh različnih inštitutov v ZDA so namreč pokazale, da vozniki kar 25 do 30 odstotkov časa za volanom posvetijo drugim stvarem, in ne vožnji. Med njimi seveda prednjači mobilna komunikacija, saj vozniki ne opravljajo več le klicev, ampak med vožnjo tudi prebirajo elektronsko pošto in pišejo sporočila SMS.
Tako so se pri Volvu osredotočili na tri glavna področja: ostati varen in varno na svojem voznem pasu, preprečiti nesrečo v križiščih in priključkih cest in preprečiti trčenja z divjimi živalmi. V ta namen razvijajo sistem, ki bi omogočal varno in samostojno vožnjo v kolonah in bi tako avtomobil samodejno sledil spredaj vozečemu.
Podatki kažejo, da se v ZDA kar 21,5 odstotka (v EU 20,6 odstotka) smrtnih nesreč zgodi v križiščih. Zato Volvo pospešeno razvija sistem samostojnega zaviranja in opozarjanja pred naletom, ki vključuje tudi 'pogovarjanje' avtomobila oz. njegovega sistema s prometno signalizacijo v križiščih. Želijo, da bi se Volvovi varnostni sistemi obnašali kot človek, torej da bi tipala nadomestila oči, računalnik možgane in zavore mišice.
Posebna težava pa so tudi trčenja z divjimi živalmi. Letno se jih po svetu v povprečju zgodi več kot 40.000, od tega se jih v ZDA denimo 200 konča s smrtnim izidom za voznika oziroma potnike v avtomobilih. V izognitev podobnim nesrečam Volvo prilagaja sistem za zaznavo peščev. Sistem naj bi zaznal divjad in samodejno zaviral, ob zmanjšani hitrosti pa naj bi bile tako poškodbe voznika in potnikov občutno manjše.