Vozili smo: Kandidati za evropski avto leta 2016

Seveda ne smemo pozabiti vsega spremljevalnega osebja, ki skrbi, da so imeli avtomobili vedno polno posodo goriva in da je bila njihova podoba v vsakem trenutku dovolj čista, da so lahko fotografi naredili brezhibno fotografijo. Veliko dela in obveznosti, a tudi stroškov. Ker gre za neodvisno organizacijo, vse nastale stroške in obveznosti poravnajo žiranti sami, s čimer je seveda poskrbljeno tudi za transparentnost in predvsem neodvisnost izbora.

Srečanje izdatno popestrijo številni pomembni ljudje iz avtomobilske industrije. Tako so vsaj dva dneva (mnogi pa tudi več dni) prisotni različni strokovnjaki ter predstavniki za stike z javnostjo. V sproščenem vzdušju je mogoče izvedeti marsikaj, bolj resne teme pa so že dolga leta na urniku v torek in sredo, ko so na sporedu uradni intervjuji. V njih žiranti izvemo še zadnje podrobnosti o novih avtomobilih oziroma o tistih, ki sodelujejo v izboru za avto leta.

Skoraj teden dni trajajoč dogodek je v glavnem namenjen vožnjam in preskušanju kandidatov za evropski avto leta. Letos smo imeli žiranti na voljo 62 avtomobilov. Kandidatov je bilo več kot polovica manj, a je treba preskusiti tudi različne motorne različice. Različnih modelov je bilo natanko 29, pri čemer pa (vsaj trenutno) Toyota Mirai še ni uvrščena na končni seznam kandidatov za evropski avto leta 2016. Razlog je preprost, vsi avtomobili, ki so uvrščeni na seznam, morajo biti pred koncem meseca novembra naprodaj na vsaj petih evropskih trgih.

Letos je med vsemi kandidati le malo avtomobilov takšnih, ki jih v uredništvu Avto magazina še nismo vozili in posledično o njih že pisali. Tudi sicer letos kakšnega izstopajočega kandidata za evropski naslov ni, zato se bomo v nadaljevanju dotaknili bolj kot ne vseh, pri čemer bomo o nekaterih povedali kakšno besedo več. Tudi zato, ker so se vsaj delno nekateri avtomobili izkazali za morebitne kandidate, če že ne za osvojitev naslova, pa vsaj za uvrstitev med sedmerico finalistov.

Kot smo že pisali in kot je navsezadnje razvidno iz spiska avtomobilov, je letos leto križancev. Majhnih, srednje velikih in tistih prestižnih. Še vedno je namreč to avtomobilski razred, čigar prodaja se veča iz leta v leto in tako naj bi bilo še vsaj leto ali dve. Zato ne čudi, da želi imeti svojega predstavnika v tem razredu prav vsaka avtomobilska znamka.

A Tannis test, kot skandinavski avtomobilistični novinarji imenujejo enotedenski dogodek, ne bi bil pravi, če prav vseh avtomobilov ne bi preskusili tudi na tako imenovanem elk testu. V osnovi ga poznamo kot losov test oziroma nenadno izogibanje nepredvidljivi oviri na cesti. Na bližnjem letališču (ki je že dolga leta poligon za opravljanje omenjenega testa) se voznik (in vsaj trije sopotniki) spopadejo s štirimi nenadnimi zavoji na razdalji 40 metrov. Pedal plina se spusti tik pred vstopom v prvi zavoj, takrat se izmeri tudi hitrost, s katero nato avto prevozi test, in to po možnosti brez podrtega stožca. Pri avtomobilih, ki omogočajo izbiro trdote podvozja, je bil izbran komfortni način, ki je tudi sicer osnovni.

Spodaj našteti avtomobili so le tisti, ki smo jih žiranti lahko preskusili na Danskem. Nekaj kandidatov je še v 'zraku' (denimo Alfa Romeo Giulia, Kia Optima, Renault Talisman), in če se bo njihova prodaja v vsaj petih državah začela do konca novembra in jih bomo novinarji lahko tudi preskusili, bodo postali enakopravni kandidati v izboru za evropski avto leta 2016. Sredi decembra bo znanih sedem finalistov, zmagovalec pa bo razglašen prihodnje leto na ženevskem avtomobilskem salonu.

Audi A4

Oblikovna prenova ni revolucionarna, a je celota avtomobila dovolj prepričljiva. Celo toliko, da so ga omenjali kot možnega kandidata za uvrstitev v finalno sedmerico. Preskusili smo lahko bencinsko različico 1.4 TSI (150 'konj') z ročnim šeststopenjskim menjalnikom in dizelsko 3.0 TDI (218 'konj') z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Prva je seveda osnovna, druga je češnja na vrhu dizelske torte. Počutje v avtomobilu je odlično, materiali in ergonomija prav tako. Čeprav na Danskem nismo imeli različice z dvolitrskim TDI-motorjem, smo tudi to že preskusili. Poleg naštetega je vsekakor treba izpostaviti vrhunsko zvočno izolacijo. Losov test je A4 opravil brez težav s hitrostjo 70 kilometrov na uro, pri 72 kilometrih na uro je bilo malenkostno zanašanje, a še vedno zelo stabilno in predvidljivo.

Audi Q7

Z novim Q7 so pri Audiju letvico premijskih križancev dvignili zelo, zelo visoko. Če mu nekateri zamerijo neizrazito in premalo možato zunanjo obliko, pa Q7 navduši z notranjostjo. Odlični materiali, izjemna ergonomija in daleč najboljša zvočna zaščita potniške kabine se pridružujejo izjemni legi na cesti in učinkovitim ter zmogljivim motorjem. Preskusili smo lahko trilitrski TFSI s kar 333 'konji', ki brez kakršnihkoli težav premika skoraj dve toni težko gmoto. Da je Q7 resnično nadpovprečen, pa potrjujejo tudi številke. Z losovim testom je velikan opravil pri hitrosti 69 kilometrov na uro, ob pomoči ESP pa pri kar 71 kilometrih na uro.

BMW 730d

Bavarska admiralska ladja je bila prava paša za oči naključnih obiskovalcev. Prav tako so bili ključi nove sedmice med novinarji zelo iskani. Kako tudi ne, ko pa se predstavlja v povsem novi podobi. Če zunanjost morda ne prepriča takoj, pa zagotovo navduši notranjost. A za tako prestižen avtomobil se to tudi spodobi, mar ne? Preskusili smo lahko dizelsko različico z oznako 730d xDrive z 265 'konji' in štirikolesnim pogonom ter najmočnejši avto med vsemi kandidati, različico 750Li xDrive, ki pod motornim pokrovom skriva agregat s 450 'konji'. Med stožce losovega testa smo pognali različico 730d, ki pa se je navkljub velikosti in teži avtomobila zelo izkazala. Največja hitrost, s katero ni bilo težav, je bila kar 72 kilometrov na uro.

BMW X1

Novi BMW X1 je zrasel, pa ne zgolj v dolžino, ampak tudi v višino. Zdaj se zdi bolj podoben hišnim križancem, a je po vzoru Grand Tourerja zdaj na voljo ob štirikolesnem pogonu tudi s prednjim pogonom. Lega za avto z višjim težiščem je dobra, losov test je bil opravljen pri 66 kilometrih na uro, s pomočjo ESP tudi pri 69.

Ford S-Max

Ford S-Max je leta 2007 s svojo podobo in predvsem odličnimi voznimi lastnostmi prepričal celotno žirijo in osvojil naslov evropskega avta leta. Mu lahko uspe tudi letos? Losov test: 68 kilometrov na uro.

Ford Mustang

Na Danskem je zanimanje novinarjev za avtomobile močno povezano s tem, od kdaj je avto naprodaj. A Fordov Mustang je očitno dovolj velik magnet, da je bil zelo zaželen avtomobil, pa čeprav se je njegova uradna prodaja začela že skoraj pred letom dni. A kupcev je veliko in marsikje je treba na novega Mustanga (ki je zdaj prvič uradno naprodaj v Evropi) čakati zelo dolgo. Tako kot je bilo treba čakati na ključe živo rdečega Mustanga, v katerem je grgral odločen osemvaljnik z 418 'konji'. Kabrioletska različica je bila manj iskana, morda tudi zaradi dejstva, da dansko jesensko vreme takšnim avtomobilom s svojimi desetimi stopinjami Celzija ni najbolj naklonjeno. Ali pa je bil kriv 2,3-litrski EcoBoost z 'zgolj' 314 'konji'? Kot se za pravega mišičnjaka spodobi, je pogon speljan k zadnjemu kolesnemu paru, ta pa seveda ne ljubi nenadnega spreminjanja smeri vožnje. Mustang je losov test opravil s hitrostjo 66 kilometrov na uro.

Honda Jazz

Hondin malček se počasi približuje tudi slovenski premieri. Žal je zaradi dejstva, da jo izdelujejo na Japonskem, ujetnica neugodnega tečaja japonskega jena, kar se seveda kaže v razmeroma visoki slovenski ceni. A avto je prostoren, prepričljiv in nadpovprečen, tako kot vse Honde. Losov test opravljen z 71 kilometri na uro.

Honda HR-V

Japonci so končno obudili nekoč zelo priljubljen model HR-V. Čeprav zdaj v novi podobi avto ni več tako športno dinamičen, pa je še vedno dovolj zanimiv, da se ga tekmeci v razredu majhnih križancev lahko upravičeno bojijo. Zaradi japonskega porekla je morda v notranjosti malce preveč plastike, a splošno gledano je avto vseeno všečen in zanimiv. Na voljo bodo tudi prostorninsko majhni motorji, tako kot so bili na Danskem. 1,6-litrski dizelski ponuja 120, 1,5-litrski bencinski pa 130 'konj'. Z obema je HR-V povsem dinamičen avtomobil, z losovim testom pa je opravil s hitrostjo 64 kilometrov na uro.

Hyundai Tucson

Pri Hyundaiju so se vrnili k staremu poimenovanju. Čeprav Tucson zamenjuje ix35, pa številni menijo, da je toliko boljši, da ga mirno lahko označimo za pomanjšani Santa Fe. Losov test: 66 kilometrov na uro.

Jaguar XE

Jaguarjeva najmanjša mačka XE že nekaj časa navdušuje tudi v Sloveniji. Če je dvolitrski dizelski motor glasen in robat, pa je prava poezija dvolitrski turbobencinski motor, ki 340 'konj' na cesto prenaša s pomočjo štirikolesnega pogona. Losov test brez težav je opravil s hitrostjo 62 kilometrov na uro, z nekaj zanašanja tudi s hitrostjo 70 kilometrov na uro.

Jaguar XF

Jaguar XF je ravno te dni zapeljal tudi na slovenske ceste. V novi podobi je še bolj mikaven, pri čemer Angleži pravijo, da so izboljšali prav vse, kar je bilo treba, da bo novi XF enakovreden tekmec tudi nemški veliki trojici. Losov test je XF prevozil s hitrostjo 69 kilometrov na uro, ob pomoči ESP tudi z 71 kilometri na uro.

Kia Sorento

Pri Kii pravijo, da je Sorento cenovno ugoden premijski križanec. A avto je ugoden zgolj z osnovno opremo, dodatna ga hitro precej podraži. Zaradi velikosti avtomobila in višjega težišča je bila največja možna hitrost za brezhibno opravljen losov test zgolj 60 kilometrov na uro.

Land Rover Discovery Sport

Letošnje leto je pestro tudi za Angleže oziroma, oprostite, za Indijce. A ti so le tisti, ki dajejo denar, vse drugo je tako, kot je bilo. Oziroma še boljše, kar se navsezadnje kaže pri novih modelih. 'Danski' LR Discovery je imel volan na desni strani, s tem pa ga je težko primerjati z drugimi avtomobili. Losov test je opravil s 64 kilometri na uro, a s pomočjo ESP.

Mazda2

Mazdo2 ste naši bralci v Avto magazinu že dodobra spoznali. Zato naj zgolj zapišemo, da je losov test opravila z 68 kilometri na uro.

Mazda CX-3

CX-3 se ne uvršča zgolj v razred križancev, ampak ga med sebi enakimi brez težav uvrstimo čisto blizu vrha. Losov test: 62 kilometrov na uro.

Mazda MX-5

Najnovejša Mazdina novost je legendarna MX-5. Čeprav naj bi bil evropski avto leta praktičen, cenovno primeren in tudi ekološko prijazen avtomobil, so številni žiranti MX-5 omenjali kot morebitno finalistko izbora. Zakaj pa ne, saj novinka ne navdušuje le z obliko, ampak tudi odlično lego na cesti. Ta je v primerjavi s predhodnicami dodelana do te mere, da vožnja ne bo povzročala strahu niti manj izkušenim voznikom. Hkrati se le malokdaj zgodi, da bi se v primeru nakupa večina novinarjev odločila za šibkejši motor, torej 1,5-litrski s 131 'konji'. Večji, dvolitrski sicer ponuja 160 'konj', a je razlika premajhna, cenovna razlika pa prevelika. Zabava pa je ne glede na izbrani motor zagotovljena. Če ne veste, o čem govorim: MX-5 je z losovim testom opravila pri hitrosti 71 kilometrov na uro, z nekaj oddrsavanja pa tudi s hitrostjo 73 kilometrov na uro, skoraj pa bi test brez podrtega stožca prevozili celo s hitrostjo 81 kilometrov na uro.

Mercedes-Benz GLC

Mercedes-Benz je nove modele, ki rastejo kot gobe po dežju, zdaj končno bolj smiselno poimenoval. GLC ste naši bralci tudi že spoznali, prestižni mini križanec pa je z losovim testom opravil s hitrostjo 63 kilometrov na uro. Tudi s 66 kilometri na uro, a z veliko pomoči ESP.

Mini Clubman

Clubman je Mini, ki ni več mini. Zrasel je v vse smeri, nova so zadnja vrata na levi strani, in če štejemo zadnja krilna za dvoja, ima novi Mini Clubman kar šest vrat. Njegova lega na cesti, čeprav ni več 'mini' je še vedno dobra. Losov test je opravil z 68 kilometri na uro.

Opel Astra

Verjetni finalist letošnjega izbora. Nova Astra, o kateri ste že brali, vabi z novo obliko, prenovljenimi motorji in predvsem dejstvom, da je skoraj 200 kilogramov lažja od predhodnice. Malce razočara z notranjostjo, ki je tudi v bolje opremljenih različicah preveč plastična. Preskusili smo dve bencinski različici, prvo s povsem novim in tehnološko naprednim litrskim turbomotorjem, druga izbira pa je bil prenovljeni 1,4-litrski bencinski motor, ki mu prav tako pomaga turbopuhalo. Nad vožnjo se ne gre pritoževati, a za podrobnejšo oceno ga bo treba še temeljiteje preskusiti. Losov test je Astra opravila z 71 kilometri na uro.

Opel Karl

Novi Oplov malček zaradi (pre)visoke cene za zdaj še ni naprodaj v Sloveniji. A vseeno, gre za prikupnega malčka, ki navduši s prostornostjo, pa tudi z vodljivostjo, saj je navsezadnje losov test opravil s kar 74 kilometri na uro. Seveda tudi na račun svoje majhnosti.

Renault Espace

Tudi v Sloveniji močno priljubljen Renaultov enoprostorec je končno dobil novo podobo. Novi so tudi motorji, ki so sicer lahko zgolj 1,6-litrski, a ponuja bencinski s pomočjo turbopuhala kar 200 'konj'. Losov test opravljen s 65 kilometri na uro.

Renault Kadjar

Le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo pri Renaultu na svetovno Nissanovo uspešnico Qashqai namestili svoj znak. Kadjar se mu reče, a vprašanje je, ali pri Renaultu niso bili prepozni. Losov test je bil za Kadjar kar zalogaj, zgolj 62 kilometrov na uro brez težav, že pri 65 kilometrih na uro ESP avto povsem ustavi.

Škoda Superb

Škoda je z novim Superbom presenetila številne in prepričala tudi tiste, ki so še do nedavnega postrani gledali na to 'češko' znamko. V zadnji izdaji ni več zgolj prostorna, je tudi oblikovno všečna, pa naj je govor o limuzinski ali o kombijevski različici. Čehi so na Dansko pripeljali zgolj močnejše različice, tako sta v limuzini navduševala dvolitrski TDI s 190 'konji' in prostorninsko enako velik TSI-motor s kar 280 'konji', seveda v kombinaciji s štirikolesnim pogonom. Combi je pod pokrovom vozil prostorninsko enako velika motorja, le da je bil dvolitrski TDI s 190 'konji' v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, dvolitrski TSI z 220 'konji' pa s pogonom na prednji kolesi. Limuzinski Superb je z losovim testom opravil s hitrostjo 66 kilometrov na uro, ob pomoči ESP pa tudi s 68 kilometri na uro.

Subaru Outback

Subaruje cenijo redki, a ti jim brezpogojno zaupajo. Oni že vedo zakaj. Losov test: 68 kilometrov na uro.

Subaru Levorg

Levorg je nov Subarujev model, ki bo iskal lastnike med tistimi vozniki, ki znamko že poznajo. Losov test je opravil s hitrostjo 64 kilometrov na uro, ob pomoči ESP tudi z 68 kilometri na uro.

Suzuki Vitara

Suzukijev legendarni križanec se je letos vrnil z všečno obliko in prostorninsko majhnimi, a dovolj zmogljivimi motorji. Tudi njegova lega na cesti ni od muh. Losov test je Vitara prevozila s hitrostjo 66 kilometrov na uro.

Toyota Mirai

Toyotin avto prihodnosti je bil seveda v središču pozornosti. O njem si lahko preberete več že v tokratni številki Avto magazina, saj je pred dnevi že potekala tudi mednarodna predstavitev. Gorivne celice poskrbijo, da elektromotor razpolaga s 154 'konji'. Losov test je opravil s 64 kilometri na uro.

Volvo XC90

Skandinavski favorit je seveda novi Volvo XC90. Oblikovno mu ne moremo oporekati prav nič, v sinje modri barvi je naravnost nebeški. Tudi nad notranjostjo se ne gre pritoževati, je pa seveda treba upoštevati, da je za veliko muzike potrebnega veliko denarja. Če je izbira dodatne opreme ogromna, je drugače z motorji. Pri Volvu so se odločili, da bodo poslej v svoje avtomobile vgrajevali le še štirivaljne motorje, ki pa jim v veliki meri pomagajo turbopuhala. Tako z močjo ni težav, tistim najzahtevnejšim pa je na voljo tudi hibridna različica. Preskusili smo XC90 z oznako D5 in dizelskim motorjem z 225 'konji' pa T6 z bencinskim motorjem in 320 'konji' ter seveda tudi hibridno različico T8, ki skupaj z elektromotorjem ponuja kar 400 'konjev'. Losov test je bil za XC90 kar izziv, največja hitrost pa 66 kilometrov na uro.

Volkswagen Touran

Čeprav časi za Volkswagen niso najbolj rožnati, se njihovim avtomobilom svet ne bo odpovedal. Dobra novica za ljubitelje družinskih avtomobilov je novi Touran, ki pa ne navduši le z obliko, ampak tudi z odlično lego na cesti. Tako je losov test brez težav opravil s hitrostjo kar 69 kilometrov na uro, pa tudi pri hitrosti 71 kilometrov na uro je bilo odnašanja zelo malo.

Besedilo: Sebastjan Plevnjak, foto: Saša Kapetanovič, COTY

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj