Mednarodna raziskava razkriva precejšnje razlike med občutkom varnosti udeležencev v prometu in ocenami strokovnjakov. Ti opozarjajo, da lahko pretirano zaupanje v sodobne avtomobile in njihove asistenčne sisteme postane nova nevarnost na cestah.
Čeprav se velika večina ljudi med vožnjo ali drugimi vsakodnevnimi potmi počuti varno, prometni strokovnjaki na razmere gledajo precej bolj previdno. To kaže obsežna mednarodna raziskava Safety in Motion: Driving Trust in Modern Mobility, ki jo je pripravil Economist Enterprise ob podpori podjetja Brembo.
V raziskavi je sodelovalo več kot 6.100 anketirancev iz desetih držav, med njimi več kot tisoč strokovnjakov s področja prometa in mobilnosti. Primerjali so odgovore prebivalcev in strokovne javnosti v Braziliji, na Kitajskem, v Franciji, Nemčiji, Indiji, Italiji, na Japonskem, v Južni Koreji, Združenem kraljestvu in ZDA.
Rezultati kažejo, da kar devet od desetih vprašanih meni, da so njihove vsakodnevne poti varne, medtem ko enako oceno poda manj kot polovica prometnih strokovnjakov. Raziskovalci opozarjajo, da takšna razlika kaže na neskladje med občutkom varnosti in dejanskim stanjem na cestah.
Največje razlike so zaznali v Braziliji, na Kitajskem in v Indiji. Tam prebivalci izražajo zelo visoko stopnjo zaupanja v prometno varnost, čeprav statistika prometnih nesreč ostaja precej slabša kot v večini drugih analiziranih držav. Med tamkajšnjimi strokovnjaki jih le manjši delež ocenjuje, da je trenutna raven varnosti zadovoljiva.
Po ocenah avtorjev raziskave k večjemu občutku varnosti prispevajo sodobnejša vozila, izboljšana infrastruktura in razvoj novih oblik mobilnosti. To pa še ne pomeni, da se je prometna varnost izboljšala v enakem obsegu.
Posebno pozornost namenjajo tudi vedno širši uporabi naprednih sistemov za pomoč vozniku. Prometni strokovnjaki menijo, da vozniki pogosto ne poznajo njihovih omejitev, zaradi česar lahko postanejo manj zbrani ali celo precenijo sposobnosti avtomobila.
To potrjujejo tudi odgovori sodelujočih v raziskavi. Le redki strokovnjaki danes za prometne nesreče krivijo tehnične okvare vozil. Veliko pogosteje kot razlog navajajo nepravilno uporabo asistenčnih sistemov ali funkcije, ki voznika odvračajo od spremljanja prometa.
Kritični so tudi do načina predstavljanja teh tehnologij. Skoraj dve tretjini strokovnjakov ocenjujeta, da proizvajalci v oglasih pogosto ustvarjajo previsoka pričakovanja glede zmogljivosti sistemov ADAS. Posledično lahko nekateri vozniki dobijo občutek, da avtomobil zmore več, kot dejansko dopušča trenutna raven avtomatizacije.
Kljub temu večina vprašanih podpira dodatne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti. Kar 88 odstotkov sodelujočih podpira strožji nadzor prometa, nižje omejitve hitrosti ali druge ukrepe, če bi ti prispevali k zmanjšanju števila prometnih nesreč.
Tudi v Evropi, kjer imajo Francija, Nemčija in Italija med najnižjimi stopnjami smrtnosti na cestah, ostaja precejšen razkorak med mnenjem javnosti in ocenami strokovnjakov. Raziskovalci zato poudarjajo, da bo ob hitrem razvoju avtomobilske tehnologije poleg novih varnostnih sistemov ključno tudi boljše razumevanje njihovih dejanskih zmožnosti.
