Zanimanje za avtomobilizem med mladimi upada. Po svetu poročajo o padcu zanimanja za vozniški izpit in posledično nakup avtomobila predvsem med tako imenovano generacijo Z (rojeni med cca. 1997 in 2012), ki je v letih, ko bi morala prvič sesti za volan avtomobila.
Washington Post je pred pol leta objavil prispevek, v katerem je razlog za upad zanimanja pripisal vse večji okoljski ozaveščenosti, pa tudi temu, da Zoomerji (op. generacija Z) avtomobila več ne enačijo s svobodo, kot so to počeli njihovi starši in generacije pred njimi. S tem se strinja tudi slovenski antropolog Dan Podjed, ki opaža, da se študentje na faks ne pripeljejo več z avtomobili tako pogosto kot nekoč: »Slika Jamesa Deana, upornika s cigareto v roki, ki je bil sredi prejšnjega stoletja osrednji simbol svobode, počasi bledi.
Avtomobil ni več seksi. Ni več objekt, ki posameznika naredi bolj privlačnega. Hkrati pa odraščajo generacije, ki je bistveno bolj okoljsko odgovorne, kot sta generacija X in milenijci. Ti mladi se zavedajo, da zaradi transporta nastane približno petina izpustov toplogrednih plinov. Imeti avtomobil danes je tako po njihovem mnenju neodgovorno, nesmiselno,« pojasnjuje Podjed in ob tem navede tudi, da mladim ni več pomembno, kakšen avtomobil vozijo, saj le ta zanje ne predstavlja več statusnega simbola, kakršen je bil nekoč.
Sam veliko upanja polaga prav v generacije, ki prihajajo: »Moja generacija je v marsičem zavozila planet in breme, ki smo ga z izpusti povzročili, bo padlo na mlade. Tega se moramo zavedati in se hkrati tudi sami začeti obnašati bolj odgovorno.« Prepričan je, da mladi vidijo prihodnost predvsem v besedah, ki se začnejo s »so«: souporabi, sodelovanju, sožitju in solidarnosti. V tem primeru naš planet in predvsem človeštvo resnično čaka svetlejša 'prihodnost'.
Po svetu se mladi vse manj zanimajo za vozniški izpit, Slovenija ostaja izjema
Po članku, objavljenem v Washington Postu je bil leta 1997 delež 16-letnikov z vozniških izpitom 43 odstoten, med 17-letniki pa kar 62 odstoten. Leta 2020 je prišlo do opaznega vpada, med 16-letniki jih je le 25 odstotkov imeli vozniški izpit, med 17-letniki le 45 odstotkov. Tovrsten trend je mogoče zaslediti tudi v Evropi.
V Nemčiji je vozniški izpit leta 2012 opravilo 4,6 milijona mladih (starost med 18. in 24. let), pet let pozneje pa po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC skoraj pol milijona manj. V primerjavi z letom 2001 pa je bilo mladih Nemcev, ki so pridobili vozniško dovoljenje leta 2017 kar za tretjino manj. V Sloveniji sicer tovrstnega trenda ni opaziti, po besedah Manuela Pungartnika, vodje AMZS Šole vožnje in inštruktorja varne vožnje, je namreč dežela na sončni strani Alp zaradi specifike transporta (očitno v svetu velika) izjema: »Podatki kažejo, da zanimanje za opravljanje vozniškega izpita pri nas ne pada, temveč celo narašča.
Slovenija se z evropskimi državami na tem področju skorajda ne more primerjati, saj je pri nas mobilnost zaradi pomanjkanja učinkovitih alternativ v veliki meri vezana na osebni avtomobil. V prihodnjih letih bistvenih sprememb navad ne pričakujemo, ob tem pa se je treba zavedati, da razpršena poselitev, kot jo imamo v Sloveniji, za učinkovit javni prevoz, kot eno od alternativ osebnemu avtomobilu, predstavlja oviro.«
To potrjuje tudi projekt ReMOBIL – javnomnenjska raziskava na temo trajnostne mobilnosti, ki jo je na pobudo AMZS in drugih partnerjev projekta v začetku leta izvedla Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev. Raziskava je pokazala, da le manjši del udeležencev uporablja trajnostne oblike mobilnosti. Med njimi prednjačijo predvsem mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij. Večina vprašanih, kar 64,7% je namreč navedlo, da za transport povečini uporabljajo avtomobile z motorjem na notranje izgorevanje.
Tudi sicer je najmanj zanimanja za vozniški izpit opaziti med mlajšimi mladostniki (med 18. in 21. letom starosti) in pri ljudeh, ki živijo v urbanih območjih. Tam je javni prevoz praviloma bolj učinkovit. Posledično tudi vse manj mladih za prevoz po mestih uporablja avtomobile, temveč se raje zanašajo na javni promet in druge oblike prevoza (kolesa, skiroji,…), saj je med drugim oteženo tudi parkiranje osebnega avtomobila. K temu je pripomogla tudi digitalizacija.
S pomočjo aplikacij na pametnih telefonih lahko hitro najdete najboljšo pot od točke A do točke B ali preverite vozni red, tudi kupite karto. In kar je res, digitalna mobilnost je brez dvoma ugodnejša od avtomobilske. Poleg tega so se spremenile tudi prioritete mladih. Ti svoje prihranke danes raje namenijo nakupu boljših digitalnih napravic ali naprednejše tehnologije ali pa si kupijo letalsko karto za potovanje po tuji celini itd. Pa še en podatek vzbuja zanimanje: uspešnost opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita. Ta namreč po podatkih Agencije za varnost prometa iz leta v leto pada.
V avtošolah vse večje zanimanje za vozila z avtomatskim menjalnikom
Kot rečeno, trendi iz tujine v Sloveniji niso tako opazni, čemur pritrjujejo tudi v dveh slovenskih avtošolah, kjer smo poiskali odgovore iz prve roke. V Avtošoli B&B nihanj pri vpisih v program učenja vožnje ne opažajo oziroma le to pripisujejo predvsem gospodarski situaciji. »Trend za vozniške izpite je večji del konstanten – približno 90% populacije 18 letnikov.
Rahlo niha odvisno od trenutne ekonomske situacije, približno 10 odstotkov. Razlog za trend je želja po samostojnosti in neodvisnosti,« pojasnjuje Romana Ananieva, koordinatorka procesov. Tudi v Avtošoli Ježica večjih sprememb v številu vozniških izpitov ne opažajo, kot so nam povedali, se številke v zadnjem desetletju bistveno ne spreminjajo. Letno beležijo okrog 32 izpitnih voženj v kategoriji B in med 500 ter 600 v vseh kategorijah.
Tudi kapacitete učiteljev in voznega parka se bistveno ne spreminjajo. »Porast je bil v letu 2019 pred koronskim obdobjem. V letu 2020, ko je bila razglašena pandemija je bil upad malenkosten in v letu 2021 nekoliko povečan obseg opravljenih izpitnih voženj.
Podoben trend se nadaljuje,« pojasni Roman Strehar, strokovni vodja Avtošole Ježica, ki pričakovan porast v dejavnosti pripisuje tudi številčnosti generacije Z napram milenijski, obenem pa opaža, da so se predstave mladih o avtomobilih spremenile: »Med mladimi po mojih izkušnjah ne velja več prepričanje, da je vozniški izpit življenjskega pomena, kar je tudi trend, ki je k nam zašel iz tujine.
Vozniški izpit jim predstavlja nujno zlo. Seveda pa je tako razmišljanje še vedno v manjšini.« V avtošolah opažajo še en zanimiv trend in sicer se vse več mladih odloča za opravljanje vozniškega izpita na vozilu z avtomatskim menjalnikom, pri čemer je usposabljanje manj zahtevno.
Misel
Na območju celotne države je bilo v letu 2022 opravljenih 45.034 izpitnih voženj za dovoljenje B kategorije, leta 2020 je bilo voženj 28.006, medtem ko so jih leta 2016 opravili 36.837.
Preberite še: Pokaži, kako držiš volan in povem ti kakšen karakter si
Bonus video: Avto magazinove avtomobilske ‘nagrade’ 2023!
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj