Življenje z avtodomom poleg užitkov prinaša tudi skrbi. A bolj primernega trenutka, da bi postali avtodomar, verjetno ne bo nikoli.
Tik pred začetkom počitnic smo se v naši rubriki posvetili avtomobilom, ki so v bistvu mnogo več kot samo avtomobili. So tudi dom. In zaradi letošnjega dogajanja okoli zahrbtnega virusa in posledičnih ukrepov se zdi kombinacija avtomobila in hiše ena izmed najboljših možnosti za preživljanje letošnjih počitnic. Pa še tisti vladni vavčer boste lahko pametno uporabili.
Glede na to, da bodo izredne razmere in omejitve po hotelih in drugih počitniških nastanitvenih objektih vladale še kar nekaj časa, jo bodo letošnje poletje najbolje odnesli tisti, ki počitnice in proste konce tedna preživljajo v lastnih hišah in avtokampih. Zdi se namreč, da bodo počitniški dnevi najbolj normalni prav tam. Izredno veliko dodatnega potenciala za preživljanje prostih dni pa ponuja tudi avtodom.
Če slučajno še niste stoodstotno prepričani, da vam je življenje z avtodomom pisano na kožo, je verjetno bolje avtodom najprej nekajkrat najeti, šele potem pa kupiti. Ne trdimo, da gre pri najemu in lastništvu za enako izkušnjo. Pri najemu ste namreč vezani na točno določen termin, pomembno vlogo odigra vreme, hkrati pa je vendarle nekoliko drugače, če namesto v tuji spite v svoji lastni postelji. Z lastništvom vse omenjene tegobe odpadejo.
Vseeno pa je ta rubrika namenjena kupovanju rabljenega avtomobila, no, v tokratni številki rabljenega avtodoma, zato se bomo seveda posvetili predvsem iskanju odgovorov na vprašanja o tem, kako in kakšen avtodom kupiti. Ker avtodom ni samo hiša na kolesih, ampak je tudi generator edinstvenih življenjskih doživetij.
Z avtodomom namreč ne bo težko biti prvi na sveže pripravljeni smučarski progi, ne bo težko na idiličnem kraju opazovati sončnega zahoda, lahko boste prvi na najljubši plaži, lahko prespite v gozdu ali pa v neposredni bližini katedrale ali druge znamenitosti. Predvsem pa bo avtodom kreiral najlepše spomine z vašimi najdražjimi.
Matevž Korošec
Za odgovore na vsa vprašanja smo pobarali Matevža Korošca, strokovnjaka s področja avtodomov. Starejši bralci se Matevža gotovo spominjate tudi kot nekdanjega novinarja, sodelavca in avtorja številnih avtomobilskih testov v naši reviji, še danes pa je stalni član naše ekipe voznikov na primerjalnih testih motociklov.
Matevž torej ni samo velik poznavalec avtomobilov in motociklov, ampak tudi številka ena na področju znanja o zgodovini, prihodnosti in razvoju avtodomov ter vsega, kar je s to panogo povezano. Že vrsto let je namreč produktni vodja pri našem proizvajalcu avtodomov Adria Mobil, v okviru svojega dela pa je pridobil neprecenljive izkušnje na področju poznavanja tehnologij, trendov in seveda tudi trga novih in rabljenih avtodomov vseh znamk. Njegovo mnenje torej šteje.
Ni vsak avtodom za vsakogar
Preden se odločite za prvi nakup rabljenega (ali novega) avtodoma (v nadaljevanju AD), vam vsekakor priporočamo, da AD najprej nekajkrat najamete. Tako boste lahko preizkusili več različnih tipov ter tako ugotovili, kateri vam najbolj ustreza.
Razlog, da proizvajalci ponujajo več različnih tlorisov, se namreč skriva ravno v tem, da so AD v največji možni meri prilagojeni potrebam uporabnikov. Tako na primer starejši ljudje, ki večinoma potujejo v dvoje, iščejo več udobja in zasnovo, ki omogoča čim lažje gibanje v notranjosti (ravno dno, nizko nameščene postelje, široka vhodna vrata).
Mlajšim, bolj aktivnim družinam je pomemben predvsem prostoren garažni boks zadaj (dobro je, da je ta čim višji, da se lahko vanj poleg kamping opreme pospravijo tudi kolesa in podobna športna oprema). Tistim, ki nameravajo AD oddajati, pa je pomembno predvsem to, koliko ljudi lahko AD sprejme (število homologiranih sedežev in ležišč), manj pomembno pa je to, kam bodo pospravili prtljago.
Pri nakupu naj torej prej kot sama cena pri izbiri prevlada predvsem specifika tlorisa AD, saj se sicer zlahka zgodi, da boste izbrali povsem neprimeren AD za svoje potrebe in način uporabe.
Govorica denarja
Če ste si slučajno že ogledovali ponudbo rabljenih AD, ste morali opaziti, da so cene rabljenih glede na letnik in znamko precej različne. Vseeno pa boste, ko se boste v tematiko poglobili, ugotovili, da je kaos s cenami predvsem domena ponudbe na našem trgu. Nekateri lastniki namreč cene 'navijajo' v nebo, zato vam v vsakem primeru svetujemo, da na tujih spletnih portalih preverite, kakšne so cene za podoben AD v tujini.
Enako vam svetujemo tudi, če ste si že ogledali kakšen primerek v Sloveniji. Tako boste dobili bolj jasno sliko glede realnih prodajnih cen. Postopki za uvoz AD iz tujine so relativno preprosti, seveda pa morate k tuji ceni prišteti še stroške dajatev, stroške homologacije in stroške transporta. Zaradi dajatev uvoz AD iz tujine s finančnega vidika ni več tako zelo ugoden, kot je bil pred leti, a imejte v mislih, da ne kupujete samo avtomobila, ampak tudi 'lifestyle'.
Kar se tiče registracije in zavarovanja, AD ne predstavlja ubijalca družinskega proračuna. Stroški obveznega in kasko zavarovanja so, glede na vrednost vozila, občutno nižji kot pri osebnih avtomobilih ali kombijih. Z vidika statistike je namreč z AD občutno manj nesreč. Pri zavarovanjih sicer obstaja zanka, ki vam bo preprečevala mešetarjenje in špekuliranje – nobena zavarovalnica v kasko paketih ne krije škode na parkirišču.
Strošek nadomestila za uporabo cest se obračunava enako kot pri osebnih avtomobilih, torej glede na delovno prostornino motorja, za vse AD, ki so tudi homologirani kot AD, pa za vožnjo po avtocestah velja vinjeta za osebni avtomobil.
Ni neobičajno, da lastniki AD večkrat zamenjajo. To se dogaja zaradi napačne izbire ali pa zaradi spremenjenih potreb. Vseeno pa nismo daleč od resnice, da bo za soliden AD, ki bo trajal še vsaj deset nadaljnjih let, treba odšteti okrog 25.000 evrov (letnik 2006 naprej, Euro 5).
Od koga kupiti?
Ultimativnega odgovora na vprašanje o tem, kje oziroma od koga kupiti AD, pravzaprav ni. Bistveno je, da je AD dober in vreden nakupa, seveda ob predpostavki, da vam ustreza tako po velikosti kot po specifikaciji tlorisa. Nakupi od posameznih fizičnih oseb so praviloma dragi, saj AD največkrat ne prodajajo zaradi nuje, ampak predvsem zaradi želje po menjavi in spremembi. Kljub temu pa popolnoma brezhibni AD hitro najdejo kupca, zato velja biti pri spremljanju ponudbe vesten, predvsem pa hitro odziven.
Ko denarja ni na pretek oziroma za predviden proračun ne najdete pravega, pa svetujemo, da se ozrete čez mejo. V tujini je več ponudbe in posledično več konkurence med prodajalci, zato se trgovci bistveno bolj trudijo. Zlasti veliki preprodajalci v Nemčiji so praviloma tudi operaterji najemanja, kar pomeni, da na koncu sezone svojo floto ali njen del prodajo. Zanje je pomembno, da se flote znebijo še pred iztekom leta, saj jim pozimi ta povzroča težave na parkirišču, po drugi strani pa potrebujejo denar za naročilo nove flote.
Tudi za nakup AD iz teh flot velja biti zelo pozoren pri spremljanju ponudbe, saj se ta vozila praviloma oglašujejo že poleti. Pri teh prodajalcih obstaja tudi pravilo, da pri ceni ne bodo veliko popustili (največ 1000 evrov), so se pa pripravljeni pogajati pri pripravi AD pred prodajo (manjša popravila, menjava obrabljenih ali malo poškodovanih delov) ter o dodatnih garancijskih rokih, ki pa veljajo zgolj za nadgradnjo, ne pa tudi za osnovno vozilo.
Življenjska doba in vzdrževanje
Medtem ko vzdrževanje in servisne intervale osnovnega vozila določa proizvajalec, so pri nadgradnjah stvari nekoliko drugačne. Za začetek je treba vedeti, da je z AD podobno kot z barko – če nisi priročen, te lahko zadeva resno spravlja ob živce. Dejstvo je namreč, da določeni detajli v AD niso tako dovršeni in dodelani, kot so na primer pri avtomobilih.
Razlog za to se skriva predvsem v masi, zato se iščejo čim lažji in cenovno ugodni materiali, ki pa skozi leta uporabe tu in tam tudi odpovejo. Še posebej na tej točki se opazi razlika med uveljavljenimi dražjimi znamkami v primerjavi s cenejšimi.
Priznani proizvajalci AD, kamor absolutno spada tudi naša Adria, do podrobnosti poznajo in se tudi zavedajo vseh tegob, ki pestijo vsak AD. Zato že v osnovi svoje produkte v celoti zasnujejo tako, da ves čas zagotavljajo ustrezen pretok zraka ob stenah, s čimer preprečujejo zastajanje vlage, ki je največji sovražnik AD. Cenejši proizvajalci temu ne namenjajo preveč pozornosti, zato lahko pri njih, čeprav so videti šik in fensi, računate na to, da se bodo težave pojavile prej, kot bi si želeli.
Čeprav je učinkovitost prezračevanja AD odvisna predvsem od tega, ali je proizvajalec to upošteval pri zasnovi ali ne, pa lahko k trajnosti pripomore tudi uporabnik sam. Med mirovanjem, pa čeprav le do naslednjega konca tedna, je dobro, da se s priprtimi vrati zagotovi ustrezno zračenje, zlasti v garderobnih omarah, visečih omaricah in v hladilniku.
Kar se tiče električnih instalacij spet velja pravilo, da boljši proizvajalci z instalacijami nimajo problemov, cenejši pa uporabljajo neprimerne kable, ki radi povzročajo težave. Elektroinštalacija načeloma ne predstavlja velike težave, saj vzdrževanje oziroma zamenjava te ni tako zahtevana kot pri avtomobilih. Razen seveda, če gre za električno napeljavo osnovnega vozila. To namreč radi preglodajo glodavci, zlasti če AD pogosto stoji.
Z ogrevalnim sistemom praviloma ne bi smelo biti težav, saj so sistemi, ki jih poznamo na trgu že dolgo in so posledično dobro preverjeni ter zanesljivi. Tudi z dobavo rezervnih delov ne bi smeli imeti nobenih težav.
Načeloma velja pravilo, da je življenjska doba AD precej dolga. Seveda je veliko odvisno od osnove, torej od baznega vozila, a ker ta večinoma tehnično niso posebej zapletena, praviloma ni razlogov, ga jih ne bi mogli vzdrževati, koliko časa bi si to pač želeli.
Tudi 10 let star AD je lahko, če je lepo vzdrževan in negovan, povsem primerljiv z novim, saj se tehnologija ne spreminja tako hitro kot v avtomobilskem svetu. Celo 20 let v svetu AD ne pomeni veliko. Tudi kar se tiče same nadgradnje kakšnega posebnega razvojnega mejnika ni. V notranjosti se že desetletja uporablja večinoma les in kompoziti, narejeni na lesni osnovi, zunanje panele pa v glavnem sestavljata poliester in aluminij.
Vrste avtodomov
Če izvzamemo vse tiste mini AD, izdelane na osnovi manjših enoprostorcev, in različne nadgradnje za vse bolj priljubljene 'pick upe' ter se osredotočimo na večje AD, potem v osnovi poznamo tri vrste AD; van (običajen kombi ali furgon), polintegriranec in integriranec.
Žal vam nasveta o tem, katerega izbrati, ne moremo dati, saj boste sami najbolje vedeli, kakšna nadgradnja vam najbolj ustreza. Najbolj okreten in lahkoten za vožnjo je gotovo van, a po drugi strani prostornost in udobje 'integrirca' odtehta tistih nekaj zapletov pri manevriranju.
Integrirani AD veljajo za najbolj prestižne in so tudi najdražji, žal pa enako velja tudi v primeru morebitnih poškodb. Gotovo si ne želite karambola ali da vam kamen razbije vetrobransko steklo, saj bo minilo kar nekaj časa, da boste na kup spravili vse za popravilo potrebne rezervne dele.
Če se sprašujete, kako tip nadgradnje AD vpliva na trajnost, je najboljša izbira gotovo van, saj je klasična kombijevska karoserija najbolj odporna proti vplivom s ceste.
Pri nadgradnjah je stvar nekoliko drugačna. Nadgradnja je namreč samonosno (brez posebne podporne konstrukcije ali šasije), zato je torzija večna težava. Sčasoma to vpliva tudi na samo čvrstost nadgradnje, je pa veliko odvisno od stanja cest in načina uporabe. Torej, če boste pogosto gost slabih kolovozov, lahko iz leta v leto računate na več škripanja, razpadla pa zadeva vendarle ne bo.
Vožnja in poraba
Za sodobne AD praviloma velja, da vožnja ni pretirano zahtevna. V praksi bi morala biti podobna kot vožnja kombija (enaka osnova), vendar je treba biti pozoren na dimenzije, še zlasti na višino (ta pri mansardnih AD znaša okrog 3,2 metra). Potencialno nevaren je lahko tudi bočni (prehitevanje tovornjakov). Pri daljših AD je dolg tudi previs za zadnjimi kolesi, pri čemer je treba upoštevati pot, ki jo ta previs opravi pri zavijanju.
Zaradi torzijskega zvijanja je treba odmisliti vsak sunkovit manever pri večjih hitrostih, zato divjanje, kljub temu, da za AD veljajo enake omejitve kot za osebni avtomobil, ni priporočljivo. Še posebej pa bodite pozorni na vožnjo po klancu navzdol, saj so zaradi same mase vozila in prtljage zavore preobremenjene. Torej, vozite počasi.
Umirjena in ne prehitra vožnja bo dobro dela tudi vašemu potovalnemu proračunu, saj sodoben AD predvsem na račun zračnega upora in mase ob priganjanju brez težav porabi tudi 14 in več litrov goriva na sto kilometrov.
Večina avtodomov je vozna z vozniškim dovoljenjem kategorije B, so pa, kar se tiče vozila NDM, praviloma vsi na robu zakonskih omejitev. Največ okrog 7 metrov pa znaša dolžina AD, ki je glede na maso še vozen s kategorijo B. Za seboj lahko s to kategorijo vozite tudi priklopnik z največjo dovoljeno maso 750 kilogramov.
Zimski in letni avtodom – mit ali resnica?
Bo kar držalo. Čeprav imajo praktično vsi AD serijsko vgrajeno ogrevanje, pa je kakovost bivanja v AD v zimskih razmerah precej odvisna tudi od izolacije (debelina sten) ter dvojnega dna, v katerem so rezervoarji za vodo z napeljavami in akumulatorji.
Učinkovitost ogrevanja je odvisna tudi od tipa naprave. Te so v osnovi tri; Webasto (toplozračen/kurilno olje/bolj osnoven sistem), Truma (toplozračen/plin/najbolj razširjen tip) ter Alde (toplovoden/kurilno olje/nadstandard).
Nakup poškodovanega avtodoma. Da ali ne?
Za tiste, ki razmišljajo o nakupu poškodovanega AD, imamo dobro novico. Čeprav se ob pogledu na poškodovan AD zdi, da je ta primeren samo še za na odpad, obstaja velika verjetnost, da se motimo. Pri AD gre namreč za vozila, ki jih je mogoče zelo dobro in lepo popravljati, vse dokler ni zanič tudi bazni avto.
Kar se tiče komponent, kot so okna, vrata, svetila, ogrevalni sistem, hladilniki, kuhalniki itd, je zadeva zelo preprosta. Obstaja namreč le nekaj proizvajalcev, ki svoje sklope dobavljajo celotni industriji. Te sklope oziroma opremo je mogoče kupiti v specializiranih trgovinah.
Pri zunanjih poškodbah, ki so posledica prometne nesreče, ali pa pri poškodbah v notranjosti, ki so na primer poškodbe vandalizma ali nepazljivega ravnanja uporabnikov, se je treba obrniti na pooblaščene trgovce oziroma serviserje. Načeloma velja, da je dele pohištva mogoče dokaj preprosto in poceni zamenjati, obratno pa velja za zunanje panele.
Na kaj biti pozoren pri nakupu
Prvi vtis o AD gotovo sporoča njegova splošna ohranjenost. Zanemarjena zunanjost in notranjost pogosto sporočata, da so v takšnem stanju tudi vitalni deli AD. Če je lastnik slab gospodar in AD stoji nekje na prostem, recimo pod kakšnim drevesom, so že po nekaj letih vidni deli AD v precej slabem stanju.
To sicer ne velja nujno tudi za vitalne dele, kot so podvozje, zavorni sistem in vlaga v stenah. Če AD stoji na zemlji, pa že lahko računate tudi na vlago v stenah (še posebej pri cenejših, največkrat španskih in italijanskih proizvajalcih), napake v spojih sten in strehe oziroma sprednje kape, na rjavenje podvozja in sklopov v motornem prostoru.
Če vam lastnik pove, da je AD uporabljal tudi pozimi, bodite zaradi soli na cesti še dodatno pozorni na morebitno rjo na zavornem sistemu, podvozju, vzmetenju itd. Kar se tiče rje, se posvetite predvsem osnovi, torej baznemu vozilu.
Sama tesnost pri AD je pri novejših modelih vedno manjša težava, se pa še vedno pojavlja predvsem pri cenejših proizvajalcih, ki spajajo streho s stenami tako, da ni omogočeno prosto stekanje s strehe navzdol. Sčasoma tesnilna masa na spojnih profilih popusti in pride do zatekanja v notranjosti sten.
Ne nasedite prigovarjanju lastnika, da v stenah kot ojačitveni element ni uporabljen les, ampak aluminij. Na dolgi rok namreč to ni rešitev, saj izolacija (v tem primeru stiropor) z leti dobesedno strohni in se spremeni v prah.
Med ogledom in preizkusno vožnjo pa se posvetite tudi stanju zavornega sistema, vzmetenja, podvozja in sklopke. Vsi AD so praviloma ves čas na meji, kar se tiče dovoljene obremenitve, zato so vse te komponente še posebej izpostavljene prekomerni obrabi.
Preverite delovanje vseh naprav, komarnikov, senčil, okenskih mehanizmov, vodovodne instalacije ter ogrevanja. S prodajalcem se pred ogledom dogovorite, da AD pripravi za uporabo, saj boste le tako lahko preverili brezhibnost vseh naprav in opreme. Še posebej pa pod pokrovom motorja preverite, ali so tam ostale kakšne sledi različnih glodavcev. Na primer kune rade zgrizejo električno instalacijo baznega vozila ter različne izolativne materiale, zlasti če AD veliko stoji na mestu.
Na kratko o znamkah
Čeprav je res, da so AD zgrajeni na tipskih in dobro znanih platformah oziroma baznih vozilih (Fiat, Citroen, Peugeot, Ford, Mercedes …), pa so proizvajalci nadgradenj, vsaj za tiste, ki na tem področju niso doma, velika neznanka. Ravno zato smo pripravili kratek pregled najpogostejših znamk ter jih glede na kakovost in ceno poskušali primerjati z osebnimi avtomobili.
Kar se tiče baznega vozila je po mnenju številnih poznavalcev Fiat še vedno številka 1, vse močnejša pa postajata tudi Citroen in Peugeot (enaka šasija kot Fiat, drugi motorji). V višjem cenovnem razredu se je začel uveljavljati Mercedes Benz (prednji pogon), v vstopnem razredu pa prednjači Ford, še zlasti pri italijanskih in francoskih znamkah.
Kot rečeno, nadgradnje so za nepoznavalce uganka, zato so ti nemalo presenečeni, ko ugotovijo, da je AD vreden več kot 100 tisočakov, zgrajen na enaki osnovi kot neki nizkocenovnik za dobrih 40 tisoč evrov. O tem, kako prestižen oziroma kako kakovosten je AD, torej bolj kot bazno vozilo govori nadgradnja.
Če se osredotočimo na AD, ki so uradno še vozni z B-kategorijo, med najbolj priznane proizvajalce spadajo Niesmann Bischoff, Carthago, Hymer (recimo temu razred Mercedes).
Potem sledi velika večina preostalih, med katerimi slovenska Adria predstavlja sam vrh razreda, ob bok pa ji lahko postavimo znamke Knaus, Dethleffs, Bürstner, EuraMobil, Laika, Rapido (razred VW).
Sledijo Adria Mobil, Sun Living, Chausson/Challanger (ista osnova, druga grafika in barve), Sun Light/Carado/Etrusco, McLouis, Roller Team (razred Peugeot/Citroen).
Med nizkocenovnike pa štejemo znamke PLA, Ilusion, Kentucky in drugi, med njimi največ italijanskih znamk (razred Dacia).
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel