Primerjalni testi, kakršnega najdete v tej številki Avto magazina, logistično niso najpreprostejši.
Izbrati je treba primerne avtomobile, seveda s primerljivimi motorji (in če se le da, tudi opremami), jih od PR-službe uvoznikov dobiti v istem terminu (kar včasih zahteva tedne in tedne usklajevanja) in seveda imeti dovolj kompetentnih voznikov oziroma novinarjev. Tudi zato takšne teste, če so v njih več kot trije ali štirje avtomobili, ponavadi delamo s kolegi iz hrvaškega Auto Motor i Sporta. Fantje znajo, avtomobilska logistika pa je mnogo lažja, če sta na voljo dva vira avtomobilov.
Seveda: še vedno je treba vse avtomobile premeriti in izmeriti, izmeriti porabo (na našem normnem krogu in na testni trasi), preveriti, koliko 'lažejo' potovalni računalniki, in ne nazadnje avtomobilom dodeliti točke. Kriteriji so za vse avtomobile sicer enaki, a vsak voznik ima rahlo drugačne. Nekaterim se zdi najpomembnejše udobje, drugim vozna dinamika, nekateri največ točk damo na račun varnostne in infozabavne opreme. Zato znajo biti – kar boste v primerjalnem testu tudi opazili – ocene kar precej različne in zato je treba ne le pogledati tabelo, temveč tudi prebrati test. Slabih avtomobilov namreč praktično ni več in razlike so (lahko) tako minimalne, da odločajo podrobnosti.
To, da le končni rezultat ni edini merilo, velja tudi za teste gum. Gostilniške in forumske debate dostikrat zaidejo v posploševanja, ta pa pri gumah (in drugje) niso dobra. Rezultat testa gum velja le za preizkušeni letnik in dimenzijo gum, poleg tega pa je nujno, da se bralec poglobi v tabelo z ocenami in izbere gumo, ki ustreza njegovim potrebam in kriterijem. Za večino slovenskih voznikov je tako pri zimskih gumah ocena na mokri cesti veliko pomembnejša od tiste v snegu – slednjega bodo morda videli enkrat ali dvakrat v sezoni, mokro cesto pa vsak drugi dan. A po drugi strani: nekdo, ki živi v hribih, mora vedeti, katera guma je najboljša v celem snegu, kajne?
