Leta 1953 je bil predstavljen prototipni Karmann Ghia, ki so ga v letih od 1955 do 1974 izdelali v skoraj 450.000 primerkih.
Z njim se je Volkswagen začel uveljavljati tudi med ljudmi višjih slojev, saj jim je lahko poleg 'meščanskega' Hrošča ponudil tudi nekaj 'več'.
Wilhelm Karmann je v začetku leta 1953, še brez dogovora s Volkswagnom, zaupal izvedbo svoje zamisli Luigiju Segreju iz podjetja Carrozzeria Ghia iz Torina. Prvotna želja je bil sicer odprt športni avtomobil, a so najprej izdelali majhen kupe.
Luigi Segre ga je nato pred natanko 60 leti v neki garaži v Parizu interno pokazal Wilhelmu Karmannu, ki je pripotoval na ogled pariškega avtomobilskega salona. Ta je bil navdušen in je malega lepotca potem novembra istega leta pokazal sicer dokaj strogemu šefu Volkswagna, Heinrichu Nordhoffu. Ker je zaradi Volkswagnovega Hrošča kabrioleta, ki so ga izdelovali od leta 1949, že obstajalo tesno zaupanje med družbo iz Wolfsburga in uveljavljenim, leta 1901 ustanovljenim izdelovalcem karoserij iz Osnabrücka, si je Karmann upal tvegati takšen korak.
Obliko in nekatere detajle so pred serijsko proizvodnjo malce popravili in priredili, a v osnovi je bila oblika takšna, kot so si jo zamislili v podjetju Ghia. Celotno tehniko za model Karmann Ghia, ki so ga interno imenovali Typ 14, so seveda prevzeli od Hrošča. Kasneje so uresničili tudi sanje Wilhelma Karmanna o odprtem vozilu, saj je podjetje Ghia poskrbelo za kabriolet, ki so ga serijsko začeli izdelovati leta 1957. Do izteka proizvodnje Karmanna Ghie v letu 1974 je bilo izdelanih 362.601 kupejev in 80.881 kabrioletov.
Unikatni kupe, ki je bil še brez motorja, je sicer del Volkswagnove zasebne zbirke v Osnabrücku, ki je za javnost zaprta, a si ga je ob posebnih priložnostih, kakršna bo peta razstava starodobnih vozil Schloss Bensberg Classics (6. do 8. september 2013), možno ogledati tudi zunaj tovarniških zidov.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja