Medtem ko so njegovi sošolci uživali na zasluženih osnovnošolskih šolskih počitnicah, je Ožbej pljunil v roke in sam (!!!) naredil formulo. In to delujočo, z Yamahinim motorjem!
Ko sva se s fotografom Saškom v družbi številnih tovornjakov skozi Unec in Rakek pripeljala v Stari trg pri Ložu, naselje v idilični naravi notranjske pokrajine, sva pričakovala pravega mojstra. Saj veste, umazane dlani, delovni kombinezon in z izvijačem v desnem žepu. Toda pozabila sva, da sva bila na tisti sončni dan dogovorjena s 13-letnim osnovnošolcem.
Zato smo se dobili ob 13. uri, ko je Ožbej Plos za tisti dan obkljukal svoj delavnik kot sedmošolec. Toda glej ga zlomka, pred nama je stal suhljati mladenič s prevelikimi hlačami in različno obarvanimi vezalkami, prav nič podoben pravemu mojstru. Ožbej je res prav poseben fant, potrdita oče in mama, saj že od malega rad popravljal. »Zanimivo je, da sta oba sinova dobila kolo pri treh letih. Medtem ko je mlajši brat začel kolesariti, ga je Ožbej najprej obrnil na sedež in ga takoj začel razdirati,« se je smejala mami, čeprav jim takrat verjetno ni bilo tako smešno. Nekaj 'krivde' za neizmerno veselje do 'šraufanja' lahko pripišemo tudi genetiki, saj je oče strojnik, toda vse drugo spada v rubriko Slovenija ima talent.
Zakaj je Ožbej tako poseben? Svojo strast do načrtovanja in izdelave različnih modelčkov je dodatno izpopolnil v modelarskem krožku, kjer mu je učiteljica (ha, tudi take obstajajo!) od tretjega razreda osnovne šole poskušala slediti, čeprav je Ožbej neutruden. Do zdaj je naredil vsaj 15 letal, pet čolnov in kup raket, vse iz drugega materiala in skoraj vse popolnoma delujoče, torej z motorjem. »Začel sem z lesom, potem sem naredil nekaj modelčkov iz umetne pene, tudi stiropora, zdaj pa se trudim narediti meter in deset centimetrov dolg čoln iz ogljikovih vlaken. Toda priznam, resda je lahek in trden, vendar je obdelava po domače poimenovanega karbona izredno težka, saj moraš nenehno lepiti in brusiti, zato gre skoraj (pre)počasi,« je dejal Ožbej, s fotografom pa sva se že smejala, da bi bili pri Akrapoviču prav veseli tako zagnanega mojstra.
Potem pa je lani, ko je bil star šele 12 let, dobil idejo, da bi si naredil pravo pravcato formulo. Vzrok? Zakaj bi plačevali za najem karta, če pa lahko naredi svojega ... Svojo formulo je delal vse poletne počitnice, štiri do pet ur dnevno. »Kot vidite, sta avtomobila zunaj, saj v garaži že dolgo ni več prostora za njun počitek,« je dejala mama, hkrati pa odkrito priznala, da zna biti Ožbej zelo vztrajen. »Toliko časa je težil, da bo delal, da smo na koncu popustili,« je še dodala. Ko očeta ni bilo doma, je sicer lahko delal, vendar takrat ni smel uporabljati električno krmiljenega orodja, saj je varnost vselej na prvem mestu. »Uporabljam vrtalni stroj, brusilnik za les oziroma vse pripomočke, ki jih potrebujem za izdelavo,« je mimogrede navrgel, medtem ko sem si sam pri sebi mislil, da sem pri svojih 40 letih lahko samo njegov vajenec.
Najprej je naredil cevno ogrodje, nato pa je ga pokril s plastično maso, ki se običajno uporablja za strehe. Prednja kolesa so od samokolnice, zadnja pa od štirikolesnika. »Nato smo poiskali primeren motor in 600-kubični Yamahin pogon od ATV-ja je bil kot naročen,« je hitel razlagati. Na volanskem obroču ima ustavljen tudi Garmin, ki mu kaže dejansko hitrost, v smehu pa dodamo, da bi mu lahko pokazal tudi pot do dirkališča. »Komaj čakam, da se bodo kmalu začele poletne počitnice, saj bi rad svojo formulo nadgradil. V načrtu je, da bi predelal prednji spoljer, dodal prednje zavore (ki jih zdaj nima, op. a.) in namestil prednjo premo od štirikolesnika, saj bo potem lažje vrteti volan pa še vzmetena bo. Resda samo spredaj, a že to bo nekaj novega,« je razkril svoje načrte nadobudni 13-letnik, ki pa nima svojega favorita na prvenstvu formule 1. »Bolj me zanimajo motocikli, in ker imam v svoji formuli Yamahin motor, navijam tudi v MotoGP-ju za Lorenza na Yamahi!«
Se po prebranem čudite, da bo mojster Ožbej srednjo šolo najverjetneje nadaljeval na strojni?
besedilo Aljoša Mrak
foto Saša Kapetanovič