Ameriške grožnje z novimi carinami na evropsko blago, povezane s podporo Grenlandiji, bi lahko nemški in evropski avtomobilski industriji povzročile ogromno gospodarsko škodo, opozarja nemško avtomobilsko združenje VDA.
Predsednik ZDA Donald Trump je namreč napovedal uvedbo 10-odstotnih kazenskih carin že s 1. februarjem, ki bi se lahko zvišale celo na 25 odstotkov, če ne bi prišlo do dogovora o »popolnem in celovitem nakupu Grenlandije«.
Po Trumpovih besedah naj bi se carine nanašale na države, ki so se postavile na stran Danske, med njimi so Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Švedska, Norveška, Finska in Danska. Gre za potezo, ki je v Evropi sprožila val kritik in resne skrbi glede prihodnjih trgovinskih odnosov z ZDA.
VDA opozarja, da bi dodatne carine pomenile izjemno finančno breme za proizvajalce avtomobilov, zlasti za nemška podjetja, ki so že zdaj pod pritiskom obstoječega 15-odstotnega ameriškega carinskega režima za uvoz vozil iz Evropske unije. Predsednica VDA Hildegard Müller je poudarila, da je zdaj ključen »pameten, strateški in usklajen odziv Bruslja skupaj s prizadetimi državami«.
Da so posledice lahko zelo konkretne, kažejo tudi ocene največjih nemških proizvajalcev. Volkswagen je stroške carin za leto 2025 ocenil na do 5 milijard evrov, medtem ko negativne učinke občutijo tudi Mercedes-Benz, Porsche ter kemični velikan BASF. Avtomobilska industrija je namreč ena ključnih izvoznih panog Nemčije in širše Evrope.
Trumpove zahteve so v Nemčiji naletele na ostre odzive tudi zunaj avtomobilskega sektorja. Predsednik združenja nemške strojne industrije VDMA Bertram Kawlath je Trumpove zahteve označil za »absurdne« in opozoril, da bi popuščanje EU samo spodbudilo nove pritiske in dodatne grožnje s carinami. Podobno je Volker Treier iz Nemške gospodarske zbornice (DIHK) ocenil, da je povezovanje spornih političnih ciljev z gospodarskimi sankcijami nesprejemljivo.
Kljub zaostreni retoriki Trump sicer trdi, da so ZDA odprte za pogajanja z Dansko in prizadetimi evropskimi državami. Ob tem je ponovil stališče, da ZDA želijo Grenlandijo »pridobiti«, saj naj bi sicer to storili Rusija ali Kitajska. Bela hiša za zdaj ni pojasnila, na kateri pravni podlagi bi uvedla posamezne carine za članice EU.
Napovedi novih carin pa imajo že neposredne politične posledice v Bruslju. Evropski poslanci so nakazali, da bi lahko blokirali ratifikacijo trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, ki je bil sklenjen julija lani in določa 15-odstotne carine za večino evropskega blaga. Vodja Evropske ljudske stranke Manfred Weber je poudaril, da v trenutnih razmerah soglasje Evropskega parlamenta ni mogoče.
Če se bo del Evropskega parlamenta povezal z levosredinskimi skupinami, bi lahko to zadostovalo za zamrznitev ali celo zavrnitev sporazuma, kar bi dodatno zapletlo že tako napete čezatlantske trgovinske odnose. Nasprotovanja sporazumu so se okrepila tudi po tem, ko so ZDA razširile 50-odstotne carine na jeklo in aluminij na več sto dodatnih evropskih izdelkov.
Razmere tako kažejo, da bi lahko spor okoli Grenlandije postal eden resnejših trgovinskih konfliktov med EU in ZDA v zadnjih letih, posledice pa bi še posebej močno občutila evropska avtomobilska industrija.
