Zgodovina: 115 let Renaultovega športa: Podoživeti zgodovino

1. 7. 2016 | Aljoša Mrak
Deli

Ko je legendarni reli dirkač Jean Ragnotti znova pokazal svoj trik z Renaultom 5 Maxi Turbo, ko ga pri veliki hitrosti obrne za 360 stopinj, sem vedel, da sem priča zgodovini. Tu in zdaj.

Še vedno se mi dvignejo kocine, ko se spomnim na rohnenje 1,4-litrskega 350-'konjskega' turbomotorja, ki kljub letom – ne pozabite, da je dirkalnik star 21 let! – še vedno navdušuje z videzom in žvižgajočim zvokom turbopuhala. Maskota Renaultove dirkaške šole, Ragnotti, pa je kljub svojemu skoraj 71. letu starosti še vedno poskočen, kot bi hotel držati korak s svojim modrim ljubljencem. Zato še vedno velja: Ragnotti, ki so ga imenovani tudi klovn in ki je bil vselej ljubljenec občinstva, ter Renault 5 Maxi Turbo sta najidealnejša predstavnika uspešnega Renaultovega dirkanja in še danes navdušujeta. Mogoče še bolj kot v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sta skupaj slavila na reliju Monte Carlo (Renault 5 Turbo – 1981) ter dvakrat na reliju Tour de Corse (Renault 5 Turbo – 1982, Renault 5 Maxi Turbo – 1985).

V čast 115. obletnice Renaultovega dirkanja smo odšli na bolj ko ne zapuščeno dirkališče Linas-Monthlery, ki leži približno 30 kilometrov južno od Pariza. Od leta 1924 se na tem ovalu (da, prav ste prebrali!) ni veliko spremenilo, nekateri pa se boste spomnili, da je tu posnel nekaj kadrov za svojo priljubljeno serijo Gymkhama tudi Ken Block. Kulisa je bila prava in tudi dirkalniki so bili pravi, saj so zanje skrbeli mojstri iz oddelka Renault Classic. Da, to so gospodje, ki imajo roke večkrat umazane z oljem in ki se na elektroniko ne spoznajo kaj preveč. Zato so se novodobne formule e izogibali v velikem loku.

Medtem ko smo lahko legendarne dirkalnike, med njimi nekdanje formule 1, dakarske specialke, prototipe za 24-urno dirkanje (24 ur Le Mansa!) in celo rekorderja na ledu, samo gledali, pa smo veliko njihovih starodobnikov na omenjenem ovalu tudi vozili. Nervasport Monte Carlo, Dauphine 1093, R8 Gordini, R5 (tako atmosferski kot tudi turbo) in seveda Renault 5 Maxi Turbo so bili pripravljeni kot takrat, ko so še kot mladeniči zavihali rokave in zmagovali v različnih avtomobilskih zvrsteh. V dirkalniku Nervasport Monte Carlo sem se potil kot prvi dan v avtošoli, saj je menjalnik pod očitno slabim upravljanjem moje potne desnice z ropotanjem zobnikov prosil milosti, mi je R8 Gordini ostal v spominu kot zelo prijeten avtomobil, najbolj pa sem užival v Peticah. Atmosferska se iz bočno postavljenega izpuha dere, kot bi šlo najmanj za reaktivca, turbopetka s 110 'konji' je pokala kot sodobni WRC-ji, najbolj pa mi je kot ljubitelja relija ostal v duši zapisan Renault 5 Maxi Turbo. Čeprav sem se enkrat že vozil s Peugeotom 205 T16, na žalost le kot sopotnik, sem tokrat izkusil tehniko, ki je bila strah in trepet takratnih dirkačev. Okej, priznam, Ragniottijeva modra zverina je imela 350 'konjev', novinarska rumena pa samo 250, a, verjemite mi, z žvižganjem turbopuhala, rohnenjem motorja (sredinsko nameščeni!), malenkostnim opletanjem zadka na mokri podlagi (zadnji pogon) mi je polepšal ne le dan, temveč kar mesec. Oh, ko bi vi vedeli, kako me je mikalo, da bi si ga sposodil za urico, dve ali kar za vedno ...

Eksperiment dvojčkov: eden treniral 20 minut več kot drugi, rezultati zanimivi

Renaultova prva zmaga sega v leto 1902, ko je Marcel Renault zmagal na dirki Pariz–Dunaj. S tremi majhnimi dirkalniki Type K so se borili proti Goljatom, kot sta bila Mercedes Counta Zborowskega in Panhard Henryja Farmana. Renault je takrat zmagal s povprečno hitrostjo 62,5 kilometra na uro. Leta 1906 je znamka Renault že zmagala na svoji prvi Veliki nagradi, ki se je odvijala na odprtih cestah zraven Le Mansa, ko je Madžar Ferenc Szisz z 12,9-litrskim štirivaljnikom zmagal po kar 12 urah dirkanja! Potem so sledili različni uspehi, od hitrostnih rekordov do krožnih dirk (tudi pokalnih tekmovanj), od zmag na vztrajnostnih dirkah (Le Mans, Dakar) do relija in predvsem številnih uspehov v formuli 1. Tako ni čudno, da so se prav letos znova podali v boj s svojo ekipo.

»Svojo strast delimo na tri predalčke, čeprav se ti prepletajo: Renault Sport Racing, Renault Sport (avtomobili R. S.) in seveda avtomobili, ki jih največkrat vidimo z našo značko na cesti,« so dejali na kratki predstavitvi. In strast do dirkanja ter uspehi poganjajo tudi prodajo, kar je vedel že Marcel Renault pred 115 leti. Velja še danes!

Besedilo: Aljoša Mrak

Foto: tovarna

Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?