"Tako kot ne gremo na sneg v kopalkah, tudi vozila ne morejo na sneg z letnimi gumami," pravijo na Darsu.
Pred začetkom zimske sezone se je danes v Planici končala dvodnevna konferenca o rednem vzdrževanju cest in o zimski službi. Predstavniki Darsa in Direkcije RS za infrastrukturo so zagotovili, da so na zimo in sneg dobro pripravljeni, želijo pa si, da bi bili bolje pripravljeni tudi uporabniki cest.
"Sklenjene imamo koncesijske pogodbe z izvajalci, ki bodo svoje delo, tako kot vsako leto, opravili odlično," je napovedala direktorica direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik in dodala, da so opremljeni z najmodernejšo mehanizacijo, da lahko zagotavljajo ustrezno raven zimskega vzdrževanja.
Pojasnila je, da imajo za izvajanje zimske službe na 6133 kilometrih glavnih in regionalnih cest na razpolago 951 delavcev, 419 snežnih plugov, 201 vlečni posipalec, 202 avtomatska posipalca, 53 snežnih rezkarjev ter 550 drugih vozil in mehanizacije. Na zalogi je tudi 19.400 ton soli.
K odgovornemu ravnanja je pozvala tudi voznike, ki naj se prilagodijo razmeram na cestah. Kot so pojasnili na direkciji, se je namreč že v preteklih letih izkazalo, da so udeleženci v prometu pomemben partner pri učinkovitem izvajanju zimske službe. Z ustrezno opremljenimi vozili, seznanjenostjo s stanjem cest in z načrtovanjem poti lahko pomembno prispevajo k večji varnosti in pretočnosti prometa.
"Ustrezno pretočnost prometa pa je težko vzdrževati v času močnih in obilnih snežnih padavin, ko na cestišče nanese več centimetrov snega, še preden plužna vozila sploh zaključijo krog pluženja. Ob močnem sneženju se promet upočasni in posledično tudi plužno vozilo potrebuje več časa, da zaključi pluženje na celotni predpisani trasi," so pojasnili na direkciji.
Tudi z Darsa so pred petkovim začetkom nove sezone zimske službe sporočili, da so pripravljeni. Na zalogi imajo 22.000 ton soli in 567.000 litrov raztopine kalcijevega klorida za učinkovito posipanje in preprečevanje poledice. Poleg tega imajo več kot 200 plužnih in specialnih vozil ter 490 zaposlenih.
Uvedli so tudi izboljšave s tako imenovanim tekočim soljenjem, pri katerem vozišča preventivno obdelajo s 23-odstotno raztopino natrijevega klorida. Gre za cenejšo, enako učinkovito in okolju prijaznejšo metodo, saj zmanjša količino soli na cestah za približno četrtino.
Kot je v Planici povedala direktorica področja vzdrževanja na Darsu Jasna Gabrič, so vozni park okrepili z novimi vozili, tako so sedaj za izvajanje mokrega posipa opremljene vse baze. Pojasnila je, da se na zimo začnejo pripravljati že takrat, ko ni niti še vonja po snegu. Izvedejo vsa pripravljalna in vzdrževalna dela ter pripravijo tudi izvedbeni program zimske službe. Glede očitkov v javnosti, da vzdrževalce cest zima preseneti, je poudarila, da se to nikakor ne zgodi, preseneti pa zima uporabnike, ki se na ceste ne podajo z ustrezno opremljenimi vozili. "Tako kot ne gremo na sneg v kopalkah, tudi vozila ne morejo na sneg z letnimi gumami," je opozorila.
Pojasnila je, da je največja težava v tem, da je Slovenija tranzitna država in da predvsem tovorna vozila iz jugovzhodne Evrope niso primerno opremljena za zimske razmere. Čeprav jih izločijo iz prometa, se nekateri ponovno podajo na cesto, zaradi neustrezne zimske opreme zdrsnejo ali pa se zaradi neustrezno naloženega tovora prevrnejo, zaprejo avtocesto in tudi plužne skupine obstanejo v zastojih, je pojasnila.
Zato je Dars že dal pobudo pristojnemu ministrstvu, da bi se kazni za tovrstne prekrške podražile. Hkrati bi bilo treba okrepiti tudi nadzor. V Avstriji denimo že pri vstopu v državo preverjajo ustreznost opreme. "Več preverjanja bi si želeli tudi v Sloveniji, da bi dvignili zavedanje, da na cesto ni mogoče iti neopremljen," je poudarila.
Apelirala je tudi na zaposlene in na delodajalce, da bi morda ob napovedanem obilnem sneženju v času jutranjih prometnih konic, tisti, ki lahko, delali od doma oziroma bi v službe hodili kakšno uro kasneje. To bi zmanjšalo prometne zamaške in pospešilo pluženje.
Ob vse bolj milih zimah se pojavlja tudi vse več zahtev po zagotavljanju zimske prevoznosti kolesarski stez. Te so pozimi večinoma zaprte, vendar od lokalnih skupnosti prihajajo predlogi, da bi bile odprte in vzdrževane tudi pozimi, kar ponekod že počnejo. Ob vse večjem številu kolesarskih povezav bo tudi to postajalo vse višji strošek, je opozorila Praprotnikova.
Hkrati pa bolj mile zime ne pomenijo veliko prihranka pri zimskem vzdrževanju cest, saj je, kot je pojasnila Gabričeva, treba imeti enako število zaposlenih in vozil ne glede na to, kolikokrat na sezono bodo izvozili. Prihranijo sicer pri materialnih stroških, a hkrati, če razmere to dopuščajo, opravljajo druga dela na cestah. Tako je lani februarja in marca denimo že lahko potekalo barvanje talnih označb.