Dakar 2016: Zmagoslavje Peterhansla in Peugeota, KTM že petnajstič po vrsti

8. 2. 2016 | Peter Kavčič
Deli

Dakar ni več, kar je bil nekoč. Veliko se je spremenilo, a kljub vsemu ostaja najtežja dirka na svetu in predvsem najbolj odmevna. Stephane Peterhansel je za volanom Peugeota vknjižil že svojo šesto zmago na štiri kolesih, Toby Price svojo prvo na dveh.

38. Dakar je bil izpeljan na silo, po odpovedi Čila organizatorjem ni preostalo drugega, kot da improvizirajo. Zato to zagotovo ni bil najlepši Dakar, ne nazadnje so tekmovalci doživeli izjemne nalive, ki so krojili potek trase na začetku in v zaključnem delu, v sredini dirke pa jih je zadel vročinski val. Številna krajšanja hitrostnih preizkušenj je v taboru dvigovalo napetost. Nekaterim je seveda to ustrezalo, drugim ne in so se počutili ogoljufane. To je bil eden najlažjih Dakarjev v zgodovini te dirke. Le kaj bi si mislil Thiery Sabine, ki se je predvsem zaljubil v Saharo, kjer že nekaj let prav v začetku januarja na nekdanji trasi originalnega Dakarja poteka Africa Eco Race in je dokaz, da ni nobene teroristične grožnje, ki bi lahko ustavila karavano dirkačev. Zato je razlog da ASO vztraja v Južni Ameriki, predvsem denar in globalizacija dirke, odpiranje novih trgov, novih TV-pravic. Statistika ne laže in pravi takole: Dakar 2016 je končalo 84 motociklov, 23 kvadov, 67 avtomobilov in 44 tovornjakov, od vsega skupaj 358 vozil na startu, ki so se pomerili s 9.500 kilometrov dolgo dirko, jih je končalo nekaj več kot 60 odstotkov. Miran Stanovnik, eden najbolj izkušenih voznikov na tem reliju, pravi, da je Dakar težak, ko pride v cilj med 30 in 40 odstotki tekmovalcev.

Po Miranu Stanovniku smo končno dobili novega junaka, ki je na dveh kolesih premagal Dakar. Simona Marčiča, prijetnega Mariborčana, sicer doktorja znanosti, je gnala pohorska trma prek meja obupa, bolečin, izčrpanosti. Stvari, ki si jih izza računalnika, iz udobnega naslanjača pred veliko plazmo v dnevni ali s pametnim telefonom v roki, ko si na pivu s prijatelji, preprosto ne da predstavljati. Bravo, Simon, dokazal si, da se z željo, veliko kot Triglav, s podporo prijateljev in zelo verjetno vsakega Štajerca posebej da pripeljati Dakar tudi potolčen, z natrganimi vezmi, izpahnjeno ključnico in razpokami v kosteh. Simon je trpel na motociklu vse od tretje etape dalje, ko se je zaletel v avtomobil na poti do bivaka in je eden redkih motoristov, ki so tako poškodovani prišli do cilja. S temi besedami je presrečen v cilju opisal svoj drugi Dakar: »Če bi vedel, kakšen je občutek, ko prevoziš ciljno črto relija Dakar, bi me po poti pol manj bolelo! Ni besed, da bi opisal svojo hvaležnost. Hvala, ker ste mi pomagali do cilja! HVALA MILIJONKRAT, vsakemu posebej!«

Simon Marčič je dirko končal na 79. mestu, skupno je v cilj pripeljalo 84 motoristov, kar je slaba polovica vseh, ki so se podali na letošnjo avanturo.

Med motoristi je šla zmaga v roke avstralskega enduro heroja Tobyja Pricea, ki je KTM-u privozil 15. zaporedno zmago in prvo za Avstralijo! Z drugim mestom Štefana Svitka (Slovaška) in tretjim Pabla Quintanilla (Čile) na Husqvarni je KTM zopet dominiral in zmagal (Husqvarnin dirkalnik je namreč le prebarvan KTM, da ne bo pomote). Pri Hondi niso skrivali apetitov po zmagi, a na koncu so jo klavrno odnesli. Prerazgreta Juan Barreda in Paulo Goncalves sta odlično povedla in po prvi polovici dirke so se v Hondinem taboru smejali, nato se je ponovno potrdilo pravilo, da zmaga tisti, ki pripelje skozi cilj, in za to je treba misliti tudi kak dan ali dva vnaprej. Četrto mesto Kevina Benavidesa je bilo vse, kar so uspeli iztržiti. Zato so obljubili, da bodo naredili vse, kar je treba za zmago na Dakarju 2017. Za uspehom KTM-a pa ne stojijo le odlični vozniki, ampak predvsem vodstvo ekipe, ki do potankosti obvladuje taktiko bojevanja na brezpotjih.

Dokaj zadovoljni so bili pri Yamahi, saj se je Helder Rodrigues boril za stopničke, a z nekaj smole končal na petem mestu.

Med avtomobilisti je zmagal Stephane Peterhansel in Peugeotu privozil prvo zmago po ponovnem vstopu v to dirko. S šesto zmago za volanom avtomobila je 50-letnik izenačil število zmag na motociklu in s tem postavil nov rekord. »Po vsem tem se bom zelo težko motiviral, saj sem dosegel več, kot sem si kadarkoli predstavljal. To je bila zame ena od treh najtežjih zmag, saj je bilo predvsem težko dirkati pod nenehnim psihičnim pritiskom,« je še dodal Peterhansel. A njegova zmaga je za zdaj neuradna, saj so se pri Miniju pritožili, da je dotočil gorivo na nedovoljenem mestu, in če bo pritožbo FIA odobrila,

zna biti rezultat na vrhu tudi spremenjen. Peugeoti, ki dirkajo s pogonom na zadnji par koles in z dizelskim motorjem, so se letos izkazali z vzdržljivostjo in predvsem hitrostjo. Sploh na ovinkastih cestah nihče ni mogel niti približno konkurirati Sebastienu Loebu, ki je s sovoznikom do prvih sipin celo vodil dirko. Kaj takega si za svoj drugi nastop na tovrstnih dirkah ne bi upal napovedati nihče. Tudi 'el Matador' Carlos Sainz ni za v staro šaro, na trenutke je bil edini, ki je lahko konkuriral hitremu Francozu. A tehnična okvara ali, bolje rečeno, pretiravanje je Sainza odneslo z dirke.

Edini, ki se je lahko kosal s Peugeoti je bil lanskoletni zmagovalec Nasser Al Atijah v Miniju. A prekinjene hitrostne preizkušnje zaradi nevarnosti ali poplav na najbolj zahtevnih terenih so mu enostavno onemogočile napad na vrh.

Da je bil podij pisan z različnimi znamkami, je poskrbel Giniel De Villiers, ki je s Toyoto osvojil tretje mesto.

Za drugo senzacijo med avtomobilisti je poleg Loeba poskrbel še Miko Hirvonen, ki je s četrtim mestom za volanom Minija odpeljal neverjetno dirko brez večjih težav ali napak in postal novinec dirke.

Med tovornjaki je Gerard de Rooy, sin slavnega dakarskega dirkača Jana De Rooya, pripeljal Ivecu zmago pred lanskoletnim zmagovalcem Ayratom Mardeevom (Kamaz) in Federicom Villagaro (Iveco).

Med štirikolesniki so šla vsa tri mesta v roke voznikov na Yamahah Raptor 700. Prvo mesto je osvojil Marcos Patronelli, drugo Alejandro Patronelli in tretje Brian Baragwanath.

Iz oči v oči z Dakarjem – David Stropnik

Moje deseto spremljanje relija Dakar je bilo najbolj razburljivo in najlepše doslej. Loviti dirko sam s terencem po Altiplanu, brez potne knjige in organizatorjeve podpore, se je na trenutke zdelo bolj dakarsko od Dakarja samega. Kaotičnost in neciviliziranost skupaj z odročnostjo in nadmorsko višino Bolivije v praksi pomenita cestno infrastrukturo in vozniško kulturo na ravni mešanice Mavretanije in Nepala. Običajnost nesreč, smrti in nenadna odsotnost, neprevoznost ali zaprtost velikanskih kosov glavnih 'cest' je srhljiva. GPS med desetinami kolovozov, ki jih ne ločijo niti lokalci, ne pomaga veliko, v primeru dežja, ki zalije cestišča, sploh nič, celo satelitski telefon ne dela, gorivo pa je včasih nedosegljiva dobrina. Reli Dakar je zato z Bolivijo pridobil veliko geografske resnosti in prvobitne neciviliziranosti, ki smo jo pogrešali po selitvi iz Afrike. Pa tudi pristnih težav, ki jih srečaš le še malokje! Dirka je tu dosegla 4.600 metrov, sam sem avto prignal do 5.300 metrov, kar je svojevrsten izziv, ki ga ni mogoče izpolniti skoraj nikjer drugje. Bolivija nima pravih sipin in strašljivih puščavskih razsežnosti, a velikanska slana jezera in odročni pisani 6.000 metrov visoki vulkani, okoli katerih poteka dirka, to več kot nadomestijo.

Rezultati, Dakar 2016

Avtomobili

1. S. Peterhansel (FRA)/J.-P. Cottret (FRA) Peugeot – 45 h 22 m 10 s*

2. N. Al-Attiyah (QAT)/M. Baumel (FRA) MINI ALL4 Racing – 45 h 57 m 08 s, 3. G. De Villiers (ZAF)/D. von Zitzewitz (GER) Toyota – 46 h 24 m 57 s, 4. M. Hirvonen (FIN)/M. Périn (FRA) MINI ALL4 Racing – 46 h 27 m 28 s, 5. L. Poulter (ZAF)/R. Howie (ZAF) Toyota – 46 h 52 m 53 s ...

*Rezultat je še neuraden, čaka se odgovor FIA na uradno pritožbo.

Motocikli

1.Toby Price (AUS), KTM, 48:09:15

2. Stefan Svitko (SVK), KTM, 48:48:56, +00:39:41

3. Pablo Quintanilla (CHL), Husqvarna, 48:58:03, +00:48:48

4. Kevin Benavides (ARG), Honda, 49:04:02, +00:54:47

5.Hélder Rodrigues (PRT), Yamaha, 49:04:59, +00:55:44

6.Adrien Van Beveren (FRA), Yamaha, 49:55:44, +01:46:29

7. Antoine Méo (FRA), KTM, 50:06:02, +01:56:47

8. Gerard Farres Guell (ESP), KTM, 50:10:15, +02:01:00

9. Ricky Brabec (USA), Honda, 50:20:42, +02:11:27

10. Armand Monleon (ESP), KTM, 51:37:04, +03:27:49 ... 79. Simon Marčič (SLO), KTM, 80:33:50, + 32:24:35 ...

Peter Kavčič Foto: moštva

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja