Dirkaški test: BMW M235i Racing

25. 12. 2014
Deli

Lobirali smo za vožnjo z dirkalnikom DTM, na koncu pa so nas poslali v šolo. Kar tudi ni slabo, če upoštevamo, da smo se učili s 333 'konji' na španskem dirkališču.

Na letališču v Sevilli me je pričakal nemški študent, ki ga BMW občasno najame za posamezne dogodke, in odpeljal do hotela z BMW M5. Ko sem v šali dejal, da je 560-'konjski' M5 pravi avtomobil za začetek BMW-jevega dogodka za medije na dirkališču Monteblanco, mi je prav tako v šali odvrnil, da za njega to ne velja. Pred prijatelji se bo namreč lahko pohvalil, da je vozil M5 in porabil zgolj 8 litrov na 100 prevoženih kilometrov, saj se je po nemško natančno peljal točno po hitrostnih omejitvah. Pogrešam kakšno gorsko cesto, je bolj kot meni zamrmral sam sebi v brado, saj smo se vozili večinoma po mestu. Verjamem.

Da so se pri BMW-ju športnega dogodka lotili enako profesionalno kot pri predstavitvah navadnih avtomobilov, mi je bilo jasno že po polurni vožnji do 3,36 kilometrov dolge španske steze. Če nas niso vozili z M5, smo potovali z Mercedesovim avtobusom, ki je imel na maski in na volanskem obroču zakrit znak. Ko se na ta račun smejalo 26 novinarjev, ki smo zastopali skoraj vse države (vključno z dvema glasnima Američanoma, petimi smešnimi Japonci in Mehičanom, s katerim bi takoj odšel na klepet s pivom), smo prebili led in se izmenjali dirkaške izkušnje. Nameravali smo namreč dirkati in predpogoj so bile izkušnje iz dirkališč ter primerna telesna konstitucija.

Ker so dirkalni avtomobili prostorsko zelo omejeni, smo morali že pred odhodom posredovati podatke o telesnih proporcijah. Saj veste, 90-60-90, ups, mislil sem napisati 180 centimetrov v višino in 80 kilogramov v širino. Šalo na stran, na dirkališču nas je potem pričakala popolna dirkaška oprema v BMW-jevih barvah. Slaba polovica srečnežev, ki so zastopali velike trge in za BMW pomembnejše države, je lahko preskusila dirkalnik za DTM, pol drugih pa smo se morali zadovoljiti s skoraj serijskim M235i Racingom za vztrajnostne dirke in pokalno tekmovanje. Preden nehate brati, povem še dva zanimiva podatka: ima 333 'konjev' in zadnji pogon. Toda z njim nismo samo dirkali, pač pa smo odšli v šolo dirkanja.

BMW M235i Racing je bil mišljen kot vstopni dirkalnik za BMW Sports Trophy oziroma zlorabo pri vztrajnostnih dirkah (10 dirk prvenstva VLN, med drugimi smo veliko teh dirkalnikov videli tudi na sloviti dirki 24 ur Nürburgringa) ter pokal M235i Racing. Za mlade talente, torej, kot sem jaz. Kmalu se novinarji nismo več šalili, saj so nas najprej posadili za en krog ob mlademu dirkaču, nato smo odpeljali dva kroga, pregledali podatke iz telemetrije z dirkaškim inženirjem ter prej omenjenim dirkačem in odpeljali še šest polnih krogov. Brez skrivalnic in z odkritimi kartami, ali kot pravi znani rek When the green flag drops the bull shit stops (z veliko cenzure bi to prevedli nekako s slogu po startu nič več slepomišenja). BMW M235i Racing je skorajda serijski avtomobil, če ne štejemo varnostne dodatke (varnostna kletka, gasilni aparat, štiritočkovni varnostni pas ter dirkaške sedeže), dirkaške gume, predelane zavore (spredaj povsem druge, zadaj iz paketa BMW M Performance), drugo podvozje (znamke H&R) ter malenkostno predelano elektroniko menjalnika in stabilnostnega sistema. Zanimiva je še menjava gum, saj avtomobil dvignejo s pomočjo stisnjenega zraka. Za ceno 59.500 evrov (brez davka) oziroma 150 tisočaki za celo sezono dobite zanimiv avtomobil, ki ima samodejni menjalnik. Kaj ima?!?

BMW M235i Racing ima vrhunski trilitrski šestvaljni vrstni prisilno polnjeni motor s tehnologijo TwinPower. Motor je resnično dober in s svojimi 245-kilovati (oziroma 333 'konji') ter 450 Nm navora sodi bolj na steze kot na navadne ceste. Tudi mi smo najprej vihali nos nad samodejnim menjalnikom, dokler ga nismo preskusili. Zaradi predelave elektronike tudi v ročnem načinu (z obvolanskima stikaloma) v višje prestave ne prestavlja samodejno, pač pa vztraja v rdečih vrtljajih, pri prestavljanju v nižje vrtljaje pa elektronika ne dovoljuje preveč agresivnih potez. Podobno je s stabilizacijsko elektroniko: v najbolj varnem načinu ne dovoljuje zdrsov, v programu Traction pa se lahko z drsenjem (predvsem zadka) že igrate, čeprav bi elektronika pri prevelikem kotu posegla v (zanjo) nevarno igro. Zato je bil cilj odpeljati čim bolj čisto oziroma čim hitreje, saj drsenje le v redkih primerih pomeni tudi dober čas v cilju.

Najprej me je zapeljal Finec Jesse Krohn, eden od mladeničev pri BMW Motorsport, ki je letos nastopal v prvenstvu VLN, ima pa tudi bogate izkušnje iz Porschejevega pokala. Ko mi je nato predal volanski obroč, sem se bolj kot z dirkalnikom ukvarjal z nepoznavanjem ovinkov, kar se je poznalo tudi na telemetriji. Dirkaški inženir azijskega porekla in Jesse sta me pohvalila, da imam občutek za pravo dirkaško linijo, nato pa me spodbudila, da sem bil predvsem v dveh hitrih (in nepreglednih!) ovinkih malce bolj pogumen. Šest krogov je minilo veliko prehitro, kot sem si želel, saj je šlo iz kroga v krog bolje. Telemetrija je pokazala, da sem bil mogoče malce pregrob pri vhodih v ovinke, kar pa sem takoj pripisal pregretim dežnim gumam na sušečem asfaltu. Od prvih vožnjah sem namreč napredoval za kar 5 sekund (najprej 1 minuta 53 sekund, nato 1 minuta 48,2 sekunde), kar je inženir pripisal razlagi telemetrije, Jesse dobrim inštrukcijam, jaz pa navajenosti na dirkalnik in predvsem na stezo. Pohvala na koncu in stisk rok je bil dovolj, da smo bili vsi zadovoljni.

Dirkalnik je sicer resda zelo serijski, toda steza in 333 iskrih zasvojijo. Kljub uporabi nekaterih delov z ogljikovih vlaken (vzvratni ogledali, zadnji spojler, dodelana prednji in zadnji odbijač) ter uporabi dirkaške posode za gorivo je njegova masa še vedno 1.425 kilogramov, kar je za dirkalni avtomobil ogromno. Diferencial z delno mehansko zaporo ima kar nekaj dela, čeprav odkrito povem, da mi je bila stabilizacijska elektronika odveč. Na 28-kilometrskem Nürburgringu z različnimi podlagami bi jo mogoče še potreboval, za kratko (čeprav napol mokro) stezo Monteblanco pa mi je bila le v napoto.

Šolo sem naredil in samo upam lahko, da se prihodnje leto preselim v drugo garažo. Tam, kjer bo možnost preskusiti dirkalni BMW M4 DTM. (AMr)

FOTO: BMW