FIA rešuje WRC: je IRC grožnja?

Najprej se je iz karavane svetovnega prvenstva v reliju poslovil Suzuki. Odločitev morda ni tako presenetljiva, saj vemo, da je bil Suzuki najšibkejši člen sicer že tako skromne druščine tovarniških moštev. Čeprav so v mladinskem prvenstvu (JWRC) veljali kot nesporni favoriti, jim med štirikolesno gnanimi, prisilno polnjenimi in z elektroniko nakopičenimi dirkalniki WRC nekako ni šlo.

6. 1. 2009

Mogoče bi rekli, da jim je proti koncu sezone 2008 kazalo vse bolje, a v luči ekonomske krize še vedno preslabo, da bi se splačalo.

Veliko večji udarec za SP v reliju je bil nenapovedan odhod Subaruja. Treba je vedeti, da je Subaru reli in da je reli Subaru. Skoraj 20 let so gradili imidž, ki ga nima nobena druga ekipa. Celo njihova modra barva je tako prepoznavna, da bi še slepi v boksih takoj našli japonskega izdelovalca, ki je sloves nezlomljivega simetričnega štirikolesnega pogona in dlake dvigajočega bokserskega motorja (zaradi specifičnega zvoka! ) pridobil prav na snegu, makadamu in asfaltu hitrostnih preizkušenj po vsem svetu.

Brez dela sta ostala Suzukijeva voznika P. G. Andersson in Toni Gardemeister, predvsem pa Subarujevi zvezdi, svetovni prvak z letnico 2003 Petter Solberg in Chris Atkinson. A ni jih malo, ki pravijo, da je ekonomska kriza le izgovor tako Suzukija kot Subaruja, da se na eleganten način rešijo slabe predstave v zadnjih letih.

Zanimiv je odziv Citroëna in Forda. Pri Citroënu pravijo, da bodo s petkratnim svetovnim prvakom Sebastienom Loebom in špansko vzhajajočo zvezdo Danijem Sordom še vedno vztrajali, kar niti ni tako čudno, saj so v sezoni 2008 pobrali oba naslova, tako med vozniki kot med proizvajalci.

Veliko večje presenečenje sta trma in pozitiven odgovor Forda, saj matična tovarna prosi ameriško vlado za pomoč, da bo sploh lahko preživela. Očitno v podjetju M Sport, ki skrbi za Forde Focuse WRC, niso obremenjeni z rdečimi številkami na računih, sicer bi se prvi umaknili s scene.

Po beli zastavi dveh japonskih izdelovalcev bo startna vrsta v sezoni 2009 bolj klavrna, saj se bodo tovarniški ekipi Citroëna in Forda postavile ob bok le ekipe s starejšimi dirkalniki C4 WRC in Focusi WRC. Francozi računajo na še eno ekipo, v kateri bodo verjetno vozili Conrad Rautenbach, Urmo Aava (če bo dobil dovolj sponzorjev) in njihov novi ljubljenček Sebastien Ogier, Ford pa bo zagotovil dve tretjini preostalega parka.

Govorimo seveda o ekipah Stobart, Munchi in Merksteijn, katerih glavna imena so Henning Solberg, Gigi Galli in Matthew Wilson. Bodo dirke sploh še zanimive in predvsem, ali to sploh lahko imenujemo svetovno prvenstvo?

No, pri norveški ekipi Adapta, katere glavni zvezdnik je Mads Ostberg, upajo na sodelovanje s podjetjem Prodrive, da bi se z enim ali celo dvema Imprezama WRC pojavili na vsaj osmih dirkah za SP. Zanimivo je bilo šušljanje, da se je Marcus Grönholm pogovarjal z ekipo modrih, da bi vozil kar vso sezono. Očitno iz te moke ne bo kruha, je bil pa jasen namig hitrega Finca, da mu je v dirkaškem pokoju precej dolgčas in da mu tudi 600-'konjska' Fiesta za relikros ne more zagotoviti dovolj adrenalina.

Veliko bolje kaže medcelinskemu tekmovanju IRC, saj se število dirkalnikov kar množi. Po prvih korakih Fiata (Grande Punto) in Peugeota (207) so svoja orožja že predstavili pri Volkswagnu (poltovarniška belgijska ekipa Rene Georges skrbi za dirkalnike Polo), sledili so Škoda (Fabia), Toyota (Corolla), Opel (Corsa) in Proton (Satria).

Ob tem si je treba naliti čistega vina, da se s tovarniško podporo lahko pohvalijo le pri Abarthu (Fiat), Peugeotu in Škodi, vsi drugi dirkalniki pa so narejeni večinoma pri angleških pripravljavcih. Pri Peugeotu so še najbolj tiho, čeprav so lani pobrali vso smetano. Njihov prvak tekmovanja IRC Nicolas Vouilloz bo verjetno spet hud zalogaj, prav tako Freddy Loix, Chris Meeke in drugi levji dirkači, evropski in italijanski prvak Luca Rossetti pa je presenetljivo prestopil v tabor Abartha.

Italijani so zadnje mesece zelo zaposleni s Puntom S2000, saj bo dirkalnik z letnico 2009 imel homologiran drug menjalnik (X-Trac namesto Sadev), drugačna vodila, dodelano zadnjo premo, nov volanski sistem in predelan izpušni sistem. Poleg Rossettija ostajajo zvesti ekipi tudi Giandomenico Basso, Anton Alen in Umberto Scandola.

Veliko si obetajo pri Škodi. Po dveh letih intenzivnih testiranj bodo v Monte Carlu prvič startali s tovarniško ekipo. V njej bosta Čeh Jan Kopecky in Finec Juho Hänninen, ki se je z Aignerjem do zadnje dirke potegoval za naslov prvaka v PWRC, nastopala s povsem novo Škodo Fabio S2000, ki ji napovedujejo še lepo prihodnost.

Če bo dirkalnik dovolj hiter in vzdržljiv, da bo lahko pičil škorpijona in ugriznil leva, bo kar nekaj hitrih voznikov v češkem dirkalniku pokazalo zobe na startu katere od dirk tekmovanja IRC 2009, ki se začne 21. januarja v Monte Carlu. Zanimivo, prihajajoče svetovno prvenstvo, ki bo v nasprotju s preteklimi leti imelo le 12 dirk, pa se začne teden dni kasneje na Irskem.

Pri Fii, kjer so preslišali vse krike na pomoč sodelujočih ekip zaradi slabe medijske 'pokritosti' in predragega dirkanja v SP, so na motošportnem svetu (World Motor Sport Council) v začetku decembra končno predstavili pravila za prihajajoče dirkalnike WRC, ki jih imenujejo tudi S2000+.

Dirkalniki, ki naj bi nastopali le na dirkah za SP, bodo v osnovi S2000, le da bodo lahko imeli turbopuhalo manjše zmogljivosti, hladilnik polnilnega zraka, hidravlično krmiljene obvolanske uhlje za prestavljanje in veliko zadnje krilce. Po napovedih ekip naj bi imeli tako opremljeni S2000+ okoli 50 'konjev' in okoli 150 Nm navora več kot zdajšnji S2000 (ki imajo okoli 280 'konjev'), seveda predvsem kot pomoč pri nizkih vrtljajih, kjer so zdajšnji S2000 podhranjeni zaradi atmosferskih motorjev. Omenjene predelave (kit) naj bi stale okoli 30 tisoč evrov.

Prve nastope novih dirkalnikov bomo videli že v sezoni 2010, ko se bodo postavili ob zdajšnje dirkalnike WRC, od sezone 2011 pa bodo WRC-ji prepovedani. Seveda PWRC ostaja dostopen dirkalnikom skupine N in S2000, medtem ko bodo S2000+ omejeni le na generalno razvrstitev dirk SP. A poznavalci vedo, da je bilo podobno tudi z WRC-ji.

Kot že ime pove, so bili dirkalniki na začetku namenjeni le najvišji ravni relija, nato pa so zaradi lobiranja določenih ekip in avtomobilskih zvez to skupino spustili tudi v državna prvenstva. Podobno se bo verjetno zgodilo tudi z dirkalniki S2000+.

Dirkalniki S2000 stanejo približno 230 tisoč evrov, zato lahko pričakujemo, da bodo ekipe in dirkači za bodoče S2000+ morali odšteti še več: okoli 260 tisoč do 300 tisočakov evrov. To je še vedno drobiž v primerjavi z milijonom evrov, kolikor naj bi stale zdajšnje specialke WRC. No, če pridete v M Sport, bi verjetno lanski dirkalnik dobili tudi za 500 do 600 tisočakov, kar pa je še vedno pol več kot za dirkalnik S2000+. Nato pa je treba upoštevati še sezono, ki določene dirkače v ekipah B (M2) stane od dva do tri milijone evrov.

Predvsem pa naj bi bili dirkalniki S2000+ veliko cenejši za vzdrževanje, saj so cenovno dostopnejši (no, ja …), menjalniki predpisani, štirikolesni pogon pa tehnično preprost. Torej nič (ali bolje rečeno malo) elektronike, ki bi voznikom pomagala pri vožnji. Fia mora le še poskrbeti za primerno televizijsko 'pokritost', kot jo ima IRC s promotorjem Eurosportom, pa se nam ne bo treba bati za prihodnost relija.

Aljoša Mrak, foto: Moštva