Formula 1 ima bogato zgodovino. Vse pa se je začelo na znamenitem britanskem dirkališču.
Na današnji dan leta 1950 je tedanje vojaško letališče Silverstone v Veliki Britaniji gostilo prvo dirko formule 1, takrat še z nazivom avtomobilističnega svetovnega prvenstva. V 75 letih se je serija tekmovanj razvila do nesporne številke ena v avtomobilističnem športu.
Serija se ni razvila čez noč, še več, zgodovina nastanka je zelo dolga in sega v konec 19. stoletja. Skorajda sovpada z razvojem avtomobilizma nasploh in le malo zamuja za letom 1886, ko je Carl Benz prijavil patent za prvi avtomobil, Gottlieb Daimler pa istega leta kočijo z motornim pogonom.
Večina pionirjev avtomobilističnega športa je znana le največjim poznavalcem. Prvo uradno avtomobilistično tekmovanje je 22. julija 1894 organiziral francoski novinar Pierre Giffard, ki je v razpisu na tekmovanje vabil vozila brez konjske vprege z mehanskim pogonom. Te je čakalo 126 km med Parizom in Rounemom.
Že tri leta kasneje je bila na sporedu prva gorska dirka od Nice do vasi La Turbie, kar je bil za takratno avtomobilsko tehniko velik izziv. A prva tekmovanja niso bila le avtomobilistična, že od samega začetka so se začele primerjave s kolesarji, konjskimi vpregami in kasneje tudi z železnico.
Junija 1906 je takratni francoski avtomobilistični klub v bližini Le Mansa priredil prvo tekmovanje s še vedno slavnim nazivom grand prix in znan je tudi prvi veliki zmagovalec avtomobilističnih tekmovanj Ferenc Szisz. Madžar je v dveh dneh najhitreje prevozil 12 krogov na sicer trikotni trasi na Circuitu de la Sarthe v skupni dolžini 1238 km.
Različne oblike tekmovanj so potekale tudi naslednja štiri desetletja. Gonilna sila razvoja tekmovanja za SP pa je po drugi svetovni vojni postal Italijan Antonio Brivio. Ta je sicer že sklenil športni pot v avtomobilizmu in vožnji z bobom, v vlogi športnega funkcionarja pa mu je uspelo, da so odgovorni na Mednarodni avtomobilistični zvezi konec leta 1949 potrdili nastanek serije tekmovanj za svetovno prvenstvo.
Razvoj je bil nato skokovit. Čez pol leta si je že omenjeno prvo tekmo v Silverstonu ogledalo kar 200.000 ljudi, med njimi tudi takratni kralj Jurij VI., ki je zahteval, da se dirka priredi v soboto, da ljudem ne bi motili mirne nedelje.
Že takrat so bila v veljavi tudi prva merila o motorjih ter točke za prvo peterico na dirki, točko je bil vreden tudi najhitrejši krog na dirki.
Med 21 dirkalniki je manjkala ekipa Ferrarija, uradno zaradi premajhne startnine. A ves čas so obstajale tudi govorice, da Ferrari ni želel nastopiti zaradi premoči konkurenčne ekipe Alfa Romeo s prvim zmagovalcem in kasnejšim svetovnim prvakom Italijanom Silviom Farino. Res pa je, da je Ferrari sodeloval na naslednji tekmi v Monte Carlu.
Ekipa Alfa Romeo je na prvi dirki zasedla prva tri mesta, odstopil pa je četrti tekmovalec te ekipe, kasneje prvi veliki zvezdnik tega športa Argentinec Juan Manuel Fangio.
Začetno obdobje dirkanja so zaznamovali predvsem Italijani z Alfa Romeom in Ferrarijem, ki se je prvega naslova veselil leta 1952 z Albertom Ascarijem, v boj za najhitrejše se je nato vključil še Maserati v sodelovanju z Mercedesom. Leta 1964 je luč sveta ugledal še Lamborghini, ki pa se ni pridružil tekmovanju.
Ascari je tudi prvo veliko ime formule 1, ki se je smrtno ponesrečil. Prav nesreče so bile najbolj zastrašujoči del tekmovanj. Ferrari je denimo naslov osvojil leta 1958, pred tem pa se je v 22 mesecih ponesrečilo kar pet njihovih dirkačev.
A ekipe so razvijale predvsem hitre dirkalnike in varnostne rešitve na dirkah so bile dolgo povsem v ozadju. V sedmih desetletjih in pol življenje na dirkah, treningih, testih, pa tudi na nekaterih drugih tekmovalnih je življenje izgubilo okrog 80 dirkačev. Resno in s pravimi ukrepi se je odnos do varnosti spremenil v resnici šele po smrti legendarnega Brazilca Ayrtona Senne leta 1994 v Imoli.
Ves ta čas je formula 1 dajala tudi svoje junake med katerimi so ob vseh omenjenih tudi rekorderja s sedmimi naslovi Britanec Lewis Hamilton in Nemec Michal Schumcher. A večkratni prvaki so tudi Francoz Alain Prost, Britanec Jackie Stewart, Avstrijec Nicki Lauda, Brazilec Nelson Piquet, Avstralec Jack Brabham in iz novejšega obdobja Nemec Sebastian Vettel in Nizozemec Max Verstappen ter nekateri drugi.
Športni junaki so bili vidni na dirkališčih. V ozadju pa je bil dolga leta gonilna sila formule 1 Britanec Bernie Ecclestone, ki se je tudi sam prizkusil v avtomobilističnem športu, a v obeh poskusih obtičal v kvalifikacijah. Mnogo uspešnejši pa je bil kot funkcionar. Že pred več kot 50 leti je Ecclestone poskrbel za profesionalizacijo v formuli 1, prenovil marketing in vseskozi iskal nova dirkališča in nove trge.
Ecclestone je iz blagovne znamke formule ustvaril podjetje z milijardnimi prihodki. Brez napak v skoraj petih desetletjih, ko je vodil tekmovanje, seveda ni šlo. Mnogi so mu očitali tudi lov za denarjem s podpisom pogodb na dirkališčih, kjer je primanjkovalo tako tradicije kot znanja, pa tudi pri brezbrižnost pri vseh vprašanjih varovanja narave in človekovih pravic.
Veliki prihodki so sprožili tudi notranje spore v formuli 1, in kar nekajkrat so se pojavile zamisli o konkurenčni seriji. A na koncu je formule 1 preživela vse in s svojimi zgodbami in dirkači ostaja paradni konj med športi za ljubitelje bencinskih hlapov. V zadnjih letih pod vodstvom ameriške skupine Liberty Media, ki je leta 2017 pravice kupila za 8 milijard dolarjev.
