Formula 1: VN Avstralije

Start formule ena v novo sezono v avstralskem Albert Parku je pomenil tudi začetek dirkanja pod spremenjenimi ­pravili, ki so bila ­napisana bolj za stare mačke kot pa za mladino. Pa je ­prišlo do ‘presenečenja’ ? Lewis Hamilton je zmagal.

31. 3. 2008

No, to pravzaprav ni bilo presenečenje. Lewisov dober začetek je bil pričakovan, saj se je lani, čeprav kot novinec, Hamilton vse do zadnje dirke boril za naslov svetovnega prvaka. Presenečenje je bilo v tem, s kakšno lahkoto je McLarnov dirkač prvi dirkaški konec tedna opravil s tekmeci. V vročini Albert Parka mu je šlo dirkanje brez elektronike, ki je v preteklosti preprečevala vrtenje pogonskih koles v prazno, z letošnjim letom pa je prepovedana, povsem brez težav, čeprav je marsikdo trdil, da bodo imeli ‘novinci’ brez tega pomagala največ dela.

Izkazalo se je, da so imeli težave tisti z nekaj več izkušnjami v F1, kot sta Felipe Massa (že v prvem ovinku dirke mu je odvzelo zadek) in Kimi Räikkönen (naredil je klasično napako, ko je kot kar nekaj dirkačev na treningih z zunanjim kolesom zapeljal na rob in v travo). Kraljevali so ‘zelenci’ Nico Rosberg (avstralsko tretje mesto je pomenilo trenutni vrhunec njegove kariere), že omejeni Hamilton in Heikki Kovalainen, ki imajo vsi skupno točko ? GP2. Tehnološko manj napredna, a izjemno tekmovalna in hitra valilnica talentov F1 je očitno pravo okolje za dozorevanje.

Zimska testiranja so z velikim številom izletov dirkalnikov v pesek nakazovala zanimiv začetek sezone brez sistema proti zdrsu koles.

Pred sezono so imela moštva tudi precej težav s standardno elektronsko krmilno enoto, ki jo vsem moštvom dobavlja McLarnovo hčerinsko podjetje MES (FIA z enotnim sistemom preprečuje goljufanja in v povprečju znižuje stroške, saj ekipe potrebujejo manj inženirjev za ta oddelek, vseeno pa morajo plačati precej denarja MES-u ? skupaj več kot 750 tisoč evrov), posebej glasno sta nergala BMW in Ferrari, večino pa je skrbela povezava MES-a z McLarnom.

V prihodnjih dirkah bo napak zaradi odsotnosti elektronskih pomagal vse manj, saj se dirkači navajajo na dirkanje z drsenjem zadka. Kot zanimivost naj povemo, da je Lewis Hamilton na zimskih testiranjih v prvem krogu brez elektronike zletel s steze, v Albert Parku pa je nato odpeljal odlično dirko. Brez napake!

Zaradi neaktivne elektronike prihaja ob koncih dirk tudi do večje obrabe gum, zato morajo dirkači ves čas prilagajati slog vožnje razmeram. Zaradi varnostnega avtomobila, ki je v Melbournu na stezo prišel kar trikrat, so moštva poskušala privarčevati kakšen postanek. Tudi nekdanji svetovni prvak Fernando Alonso (očitno je, da je Španec boljši od dirkalnika) naj bi postal le enkrat, a so na komandnem pultu taktiko zaradi prevelike obrabe gum spremenili.

V Avstraliji drugouvrščeni Nick Heidfeld močno soglaša s prepovedjo sistema proti zdrsu koles in razlaga, da včasih, ko je elektronika bdela nad zadnjimi kolesi, nisi vedel, ali bo sistem zagrabil nežno ali močno. »Zdaj se lahko povsem zanesemo na svoje občutke, « je pripomnil. Bočnih drsenj v Albert Parku na žalost nismo videli veliko. Razlogi? »Vožnja počez je počasnejša, « pravi Kubica, še eno izmed pozitivnih presenečenj začetka sezone. Nekateri dirkači so napovedali, da bo zaradi prepovedi elektronike na startih prihajalo do nesreč, saj bodo nekateri dirkači startali počasneje, drugi hitreje. Albert Park je s trki v prvem ovinku potrdil napovedi.

BMW-jev tehnični direktor Willy Rampf je še pojasnil, da dirkači startajo z nekoliko višjimi vrtljaji, a so pri pospešku od nič do 100 kilometrov na uro od elektronike počasnejši za nekaj manj kot pol sekunde! Pri 2, 4 sekunde, kolikor od nič do 100 km/h pospešuje dirkalnik formule ena s startno elekt­roniko, se štiri do pet desetink že pozna . .

V Avstraliji so bili dirkalniki na krog počasnejši kot v preteklosti, vendar je do konca leta ostalo še 16 dirk (pretekli konec tedna je bila še VN Malezije, a nam prispevka o njej zaradi ponedeljkovega praznika, ki je zahteval predčasno oddajo revije v tisk, na žalost ni uspelo vključiti v to revijo) in inženirji bodo, kot vedno, nadoknadili vse izgubljeno in dirkalniki bodo vse hitrejši. Avstralija je postregla s številnimi prehitevalnimi manevri.

Paša za oči je bil dvoboj Kovalainen-Alonso (Heikki je zaradi varnostnega avtomobila izgubil drugo mesto) ? najprej je Finec prehitel Španca, potem pa je Kovalainen pri pospeševanju na ciljni ravnini pomotoma, ko je snemal zaščitno folijo z vizirja, pritisnil na gumb za omejevalnik hitrosti, ki ga dirkači uporabljajo za vožnjo skozi bokse . . in Fernando je odbrzel mimo.

Nekateri dvoboji se niso najbolje končali: pri prehitevanju sta trčila Massa in Coulthard. Temperamentni Brazilec v svojih mislih ni našel opravičila, navrgel je le, da ga D. C. očitno ni videl. Škot je bil sicer prepričan, da je bil Felipe preveč optimističen, a je še pojasnil, da so tudi povišane stranice dirkalnika (ob kokpitu) in majhna stranska ogledalca, ki imajo predvsem aerodinamično vlogo in čedalje manj varnostno, razlog, da Ferrarija ni videl.

Za Scuderio je bil v Avstraliji mučen konec tedna. Najprej se je Räikkönenu na kvalifikacijah pokvaril dirkalnik (zaradi popravila se ni mogel uvrstiti v zadnji krog) ? s tem je Finec postal prva letošnja žrtev pravila, ki prepoveduje uporabo rezervnega dirkalnika ? , kasneje pa so na dirki odpovedali kar trije motorji iz Maranella. Obema rdečima in Bourdaisovemu Toru Rossu. Le dva kroga pred koncem!

Sebastien se je potihoma pripeljal že na četrto mesto in je vsaj na prvi dirki pustil precej boljši vtis kot drugi letošnji novinec Nelson Piquet v Renaultu, ki je prav tako odstopil zaradi okvare dirkalnika. Bourdais se je nekaj krogov veselil odlične uvrstitve (»Komaj sem si upal pogledati na tabo, ko sem peljal mimo boksov.«), potem pa je odstopil, a je kljub temu na svoji prvi dirki osvojil sedmo mesto oziroma dve točki. Tudi Kimi Räikkönen je na koncu kljub odstopu zaradi velikega osipa dirkalnikov in diskvalifikacije Rubensa Barrichella prišel do točk, natančneje do ene.

Na prvi dirki Honda ni imela sreče, saj je Rubens najprej zaradi napake mehanika ‘lizike’, ki je prezgodaj dvignil tablo, s seboj za nekaj metrov odpeljal cev naprave za točenje goriva in mehanika, potem pa je v boksih prevozil rdečo luč in bil zaradi tega izključen z dirke.

Rezultati dirke

1. L. Hamilton (McLaren-Mercedes) 1.34:50, 616 (194, 577 km/h), 58 krogov, 307, 574

2. N. Heidfeld (BMW) +5, 478

3. N. Rosberg (Williams-Toyota) +8, 163

4. F. Alonso (Renault) +17, 181

5. H. Kovalainen (McLaren-Mercedes) +18, 014

6. K. Nakajima (Williams-Toyota) +1 krog

7. S. Bourdais (STR-Ferrari)*

8. K. Räikkönen (Ferrari)*

*Nista končala dirke, a sta uvrščena.

Najhitrejši krog

H. Kovalainen (McLaren-Mercedes) 1:27, 418 (218, 385 km/h)

Odstopi

R. Kubica (BMW) ? nesreča, T. Glock (Toyota) – s steze, T. Sato (SAF1-Honda) – prenos moči, N. Piquet (Renault) – okvara, F. Massa (Ferrari) – motor, D. Coulthard (RBR-Renault) – trčenje, J. Trulli (Toyota) ? akumulator, A. Sutil (FIF1T-Ferrari) ? hidravlika, S. Vettel (STR-Ferrari) ? nesreča, J. Button (Honda) ? nesreča, M. Webber (RBR-Renault) ? nesreča, G. Fisichella (FIF1T-Ferrari) ? nesreča, A. Davidson (SAF1-Honda) – nesreča

Kvalifikacije

1. L. Hamilton (McLaren-Mercedes) 1:26, 714

2. R. Kubica (BMW) 1:26, 869

3. H. Kovalainen (McLaren-Mercedes) 1:27, 079

4. F. Massa (Ferrari) 1:27, 178

5. N. Heidfeld (BMW) 1:27, 236

Vrstni red voznikov

1. Hamilton 10, 2. Heidfeld 8, 3. Rosberg 6, 4. Alonso 5, 5. Kovalainen 4, 6. Nakajima 3, 7. Bourdais 2, 8. Räikkönen 1

Vrstni red moštev

1. McLaren-Mercedes 14, 2. Williams 9, 3. BMW 8, 4. Renault 5, 5. Toro Rosso 2, 6. Ferrari 1

Mitja Reven, foto: moštva