Že 87. uprizoritev druge največje dirke onkraj velike luže je bila tokrat tudi evropsko obarvana, saj se je na startu pojavil dvakratni svetovni prvak Marcus Grönholm. Pošast je bila pripravljena.
Dirko na sloviti stezi Pikes Peak imenujejo tudi dirka v nebo, na njej pa dirka skoraj vse, kar zmore peljati. Od motociklističnih prikoličarjev do celo tovornjakov.
Zadnja leta je na startu skoraj dvajset kilometrov dolge preizkušnje, ki so jo prvič odpeljali že davnega leta 1916, okoli 150 tekmovalcev. Tu so zmagovala tudi velika imena, kot je Mario Andretti. Razredov je veliko, le en pa se imenuje Unlimited in prav dirkači te razvrstitve vsako leto poskrbijo za najhitrejše čase.
Zadnja tri leta je bil nepremagljiv Nobuhiro Tadžima, poznan tudi po nadimku Monster (Pošast), ki se je pred dvema letoma okitil z rekordnimi desetimi minutami in 1, 408 sekunde. Monster je predlani 156 ovinkov po asfaltu in makadamu trajajoči vzpon s 1.439 na 2.862 metrov višinske razlike končal več kot še enkrat hitreje kot zmagovalec iz leta 1916. Cilj Tadžime, videli smo ga tudi v Evropi, saj je vodil Suzukijevo WRC-moštvo, je bil podreti magično mejo desetih minut.
Pošasti podvig ni uspel, a pred 59 leti rojenim Nobuhirom je vseeno treba sneti kapo. Krotiti okoli 890 'konjev' močno zverino Monster Sport SX4 Hillclimb Special (2, 8-litrski V6, šeststopenjski sekvenčni menjalnik, karoserija in kril(c)a iz ogljikovih vlaken, dolžina dirkalnika kar 5, 3 metra), ki je marketinško narejena na osnovi civilnega Suzukija SX4, ni mačji kašelj, še posebej ne, ker je Ford iz Evrope pripeljal izzivalca, ki pozna vonj po zmagi.
A vsaj na videz Tadžime nabrušeni Grönholm ni skrbel, saj Marcus v dirki na to goro še ni imel izkušenj. Izkušnje pa so tu zelo pomembne, kar je s četrto zmago zapored Monster vsekakor dokazal. Nobuhiro pravi, da je steza edinstvena na svetu in zahteva posebne nastavitve, veliko pa je v pomoč tudi dober spomin. Dodaja, da PP ni za mehkužce.
Tadžima je na tej legendarni dirki v ameriškem Koloradu prvič nastopil že leta 1988, kar sedem let pa je trajalo, da je zmagal. Lahko bi dejali, da je bila Marcusova Fiesta (zanj in za štirikratnega švedskega reli prvaka Andreasa Erikssona so jo pripravili pri Olsbergs MSE-ju) tudi nekoliko podhranjena (pri Fordu trdijo, da ima 800 'konjev'), kar je med vrsticami priznal tudi Finec, saj je na treningih potarnal, da Fiesta, ki je s temi krili videti kot letalo, zaradi velike nadmorske višine iz ovinkov ne vleče, kot bi želel.
Najboljši trije na Pikes Peak 2009
1. Nobuhiro Tadžima Suzuki SX4 10:15, 368
2. Paul Dallenbach Chevy 10:52, 097
3. Marcus Grönholm Ford Fiesta 11:28, 963
Mitja Reven, foto: Moštva
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj