Intervju: Andrej Jereb

Andrej Jereb zopet odhaja na reli Monte Carlo, kjer je pred tremi leti dosegel svoj ­največji uspeh. Če se je doslej kalil 'le' na prvenstvu PWRC (svetovno prvenstvo dirkalnikov skupine N), pa bo 21. januarja sedel v dirkalniku za skupno razvrstitev. Na startu tekmovanja IRC bo slovenske barve zastopal v najnovejšem Peugeotu 207 S2000!

20. 1. 2009

1. Po švedskem snegu ter grškem in argentinskem makadamu boste nastopili znova na asfaltu, ki ste ga najbolj navajeni. Peto mesto v razvrstitvi PWRC oziroma tretje mesto med zasebnimi dirkači leta 2006 je verjetno lep spomin?

Lahko rečem, da sem nadvse zadovoljen, da sem si glede na recesijo in krizo v gospodarstvu lahko zagotovil nastop. Tu bi predvsem izpostavil izredno dobro ponudbo prijatelja Claudia De Cecca, ki vodi italijansko ekipo Fruilmotor, sicer se ne bi prijavil. Spomini na to dirko so lepi, pričakovanja velika. Ker v asfaltni različici dirkalnika sploh še ne poznam, pa bi težko napovedal, kakšen rezultat lahko pričakujemo.

2. Zakaj nastop na IRC (Intercontinental Rally Challenge oziroma medcelinsko reli tekmovanje) in ne na PWRC, kjer ste nastopali že osemkrat?

Ha, dobro vprašanje. Moje srce je še vedno na prvenstvu PWRC, kjer si želim še nastopiti. V zelo lepem spominu mi je ostal zadnji nastop v Grčiji. Sicer se je končal na strehi, vendar so nekateri časi na posameznih hitrostnih preizkušnjah motivacija, tako da srčno upam, da na grških cestah še nisem rekel zadnje besede. Upam, da bo monaški nastop dobra vzpodbuda za prihodnost, mogoče pa mi bo odprl še kakšna vrata.

3. Kaj mislite o prihodnosti svetovnega prvenstva v reliju, ki ga že čez leto čakajo velike tehnične spremembe?

S svetovnega prvenstva zadnje čase ne prihajajo nič kaj spodbudne novice. Velik udarec je bil že umik Suzukija, še večji pa Subaruja, ki je pojem v reliju. Veliko 'zaslug' za tako stanje ima poleg krize tudi FIA, saj so se tovarniške ekipe že nekaj časa pritoževale, da je svetovno prvenstvo predrago in koledar neprimeren oziroma preobsežen.

4. IRC ima zmagovalno formulo: zanimiva tehnika, napeti boji, prestižni reliji in odličen promotor. Kaj še manjka temu tekmovanju, mogoče zveneča dirkaška imena?

IRC ima odličnega promotorja v televizijskem programu Eurosport, čeprav ima tudi ta le omejen obseg. Mogoče IRC-ju manjka res le še elitna zasedba, ki pa bo prisotna že v Monte Carlu. Udeležbo so napovedali nekdanji svetovni prvak Didier Auriol, še lanski tovarniški voznik Suzukija Toni Gardemeister, evropski prvak Luca Rosetti itd. Vprašanje je le, ali bodo to le posamezni nastopi v tekmovanju IRC in koliko dirkačev bo sploh nastopilo na vseh dirkah. Namigujem seveda na (zadnjo) kitajsko dirko, kjer je bila zasedba zelo klavrna oziroma so na njej nastopili skoraj samo domačini.

5. Tokrat boste prvič nastopili z dirkalnikom, ki je enakovreden najboljšim v skupni razvrstitvi. Ker ste z dirkalnikom S2000 že nastopili na makadamski dirki v Avstriji (glej fotografijo, op. a.), ali lahko primerjate S2000 in klasičen dirkalnik skupine N (beri: Lancer in Impreza)?

Odvisno od okoliščin in podlage. Na suhem asfaltu je dirkalnik S2000 neprimerno hitrejši, na makadamu pa sta po izkušnjah Mitsubishi in Subaru zelo konkurenčna. Na letošnjem reliju Monte Carlo pričakujem prave zimske razmere, torej sneg in led, zato je vprašanje, ali bo S2000 prednost. Moja želja je le, da bi potencial dirkalnika kar najbolje izkoristil. Peugeot 207 S2000 ekipe Fiulmotor je sicer letnik 2008, vendar bo imel vse letošnje homologirane spremembe. Čeprav ne bo nobenega testiranja pred dirko, upam, da se bomo z atmosferskim motorjem, pasivnim štirikolesnim pogonom in sekvenčnim menjalnikom kmalu ujeli.

6. Torej lahko rečemo, da je to vrnitev h koreninam? Ljubitelji relija še nismo pozabili na Seata Ibizo Kit Car, ki je imela prav tako dvolitrski atmosferski motor z okoli 280 'konji'!

Da, temu lahko rečemo tudi vrnitev h koreninam! (smeh) Še vedno trdim, da je bila prav Ibiza zaslužna za moj preboj na nacionalno in tudi mednarodno sceni relija. Konceptualna podobnost Ibize in 207 je res očitna, razlika je le v štirikolesnem pogonu Peugeota. A treba se je zavedati, da je tak dirkalnik težko voziti na meji, saj potrebuješ kar precej treninga. Na bližajočem se reliju bom imel svoje izvidnike, pri gumah pa se bom oprl tudi na tujo pomoč. Sicer pa bomo malo improvizirali, če bo treba. (smeh)

7. Stari ste 35 let, reli pa ste začeli voziti pri 19. Leta 1993 ste na prvem reliju nastopili z Yugom, lani decembra pa ste v Logatcu znova sedli za volan Yuga. Kako je bilo?

Zelo zanimivo. Čeprav dirkam že 16 let, sem po duši še vedno nadobudni ljubitelj relija, ki izkoristi vsako priložnost, da sede za volan dirkalnega avtomobila. Občutki v Yugu so bili nostalgični, vendar je bil preizkušani Yugo neprimerno boljši kot moj prvi dirkalnik. Začel sem v skupini N v razredu 1.100 'kubikov', torej v serijskem avtomobilu z varnostnimi dodatki, preizkušani dirkalnik pa je bil skupine A z 1, 3-litrskim motorjem. Torej pravi Kit Car v primerjavi z mojim. (smeh)

8. Ko že govorimo o dvokolesno gnanih dirkalnikih . . V Sloveniji se pripravlja pokal Renault Clio R3 Access tudi v reliju. Vas zanima?

Pokal je lahko zanimiva popestritev, upam, da ne rešitev državnega prvenstva. Sicer nimam podatkov iz prve roke, vendar imam pomisleke glede cene. Za Slovenijo so predragi, zato se bojim, da bo spet nastopilo le nekaj dirkačev, kar je slabo za pokal. Pokal enačim z množičnostjo, zato mora biti dostopen. Morali bi ponuditi poceni dirkalnik, določiti stroga pravila pri tehniki in jih tudi nadzorovati, potem pa naj se junaki izkažejo. Bi pa brez težav znova presedlal na prednji pogon, saj mi je vsak dirkalnik izziv.

9. Veljali ste za voznika, ki je hitro izgubil živce, če ni šlo vse po načrtih. Ali pri sovozniku Miranu Kacinu cenite predvsem njegovo umirjenost, mogoče bi lahko rekli celo hladnokrvnost, ali bolj njegove nesporne organizacijske sposobnosti?

Mirana zelo cenim, ker sva zelo usklajena, in upam na najino dolgo skupno dirkaško kariero. Nekdanji sovoznik mi je dejal, da morajo biti naloge jasno razdeljene. Če je dež in bi sovoznik svetoval namestiti na dirkalnik dežne gume, voznik pa gume za suho podlago, morajo mehaniki namestiti gume za suho podlago. Za to je zadolžen voznik, pa četudi se odloči narobe. Zato vedno želim, da se vsak član ekipe zaveda, za kaj je zadolžen in da pri tem poslu da vse od sebe. Še nikoli me ni tekmec spravil ob živce, član ekipe pa že.

10. Kaj menite o slovenskem državnem prvenstvu? Če bi imeli primerljiv dirkalnik, ali bi prehiteli Kaučiča, Peljhana in Klemenčiča, ki so bili najuspešnejši v sezoni 2008?

Vedno pravim, da je najlažje biti pameten v gostilni. Ne vem, ali bi bil hitrejši; bi se morali pomeriti med seboj. A dosedanji rezultati povedo marsikaj. Rad bi pa poudaril, da sta DP in SP dva različna svetova. Naši zvezi AŠ2005 in organizatorjem vse pohvale, da imamo zadnja leta pet konstantnih dirk, ki pritegnejo razmeroma veliko gledalcev. A v Sloveniji bi morali bolj nadzorovati treninge in tehnično ustreznost dirkalnikov, saj je stanje porazno. Če bi primerjali reli in atletiko, bi nedovoljeno treniranje in tehnično neustrezen dirkalnik lahko poimenovali kar dvojni doping, za katerega nihče ni kaznovan. To se bo moralo izboljšati, sicer bodo najprej obupali organizatorji dirk, nato pa še pravi (beri: pošteni) dirkači.

11. V sezonah 2002, 2003 in 2004 ste bili tudi trikratni prvak v srbsko-črnogorskem prvenstvu. Je bila to le odločitev sponzorjev ali ste pristaš nekega skupnega prvenstva?

Neko povezovanje je smiselno, vprašanje je le, ali naj se povezujemo z južnimi, severnimi ali zahodnimi sosedami. Vsako posamezno prvenstvo je količinsko skromno pa tudi kakovost se zmanjšuje. Le poglejte naše državno prvenstvo, ki ima le enega profesionalca.

12. Imate dve hčeri, stari štiri mesece in poltretje leto. Ali drži, ko pravijo, da se moraš z očetovstvom odpovedati sekundi na kilometer?

Kmalu po rojstvu prve hčere sem na dirki do tehničnih težav vodil, zato mislim, da to ni res. Dejstvo pa je, da se poveča odgovornost oziroma postane človek modrejši, da ne rine z glavo skozi zid. A nisem čisto prepričan, ali je to zaradi očetovstva ali bolj zaradi starosti . . (smeh)

13. Ste edini, ki si upate s konkurenčnim dirkalnikom med elito. Zakaj se za podoben korak ne odloči več naših najhitrejših?

Ne vem, v 95 odstotkih bi bil odgovor verjetno pomanjkanje denarja. Nihče se ni rodil s pogodbo v žepu, pogoje si je treba ustvariti. Tak način življenja zahteva veliko odrekanja. Odpovedal sem se marsikateremu dopustu in velikokrat poslušal grožnje punce, da me bo pustila, češ da je nikoli ne peljem na večerjo ali krajši izlet. Prve nove gume sem nataknil na dirkalnik šele v tretji sezoni mojega dirkanja. Moj recept je, da je treba imeti korekten športen in posloven odnos do vseh sodelujočih, od sodirkačev do Zveze, od ekipe do sponzorjev. In če si zraven s srcem, potem je z vztrajnostjo uspeh zagotovljen.

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič, moštvo