Miran Stanovnik, naš puščavski lisjak, se tokrat osemnajstič odpravlja na dirko in žal je edini od domačih dirkačev. Z njim smo se na kratko pogovorili pred odhodom. Samo želja je premalo, treba je garati, da sploh prideš na dirko, je dejal.
AM: Kako so potekale letošnje priprave na dirko, ste bili po uspehu v Abu Dabiju (peto mesto) veliko na motorju?
MS: Čeprav je pri nas odpadlo veliko dirk, ki so zame odličen trening, sem na motorju v zadnjem obdobju več kot minula leta, ko sem več treninga posvetil bazi, anaerobnemu treningu, fitnesu. Zdaj imam tako malo časa, da je treba priprave racionalizirati. Zato precej treniram na motorju, največkrat na brniški stezi za motokros, ki leži tik ob avtocesti in je zato hitro dostopna. Za reli z motorjem potrebuješ specifično kondicijo in to najlaže dobiš na motorju. Enostavno nimam časa, da bi se poleg tega več mesecev pripravljal na razne druge načine.
AM: Kratek komentar trase Dakarja 2015.
MS: Dirka bo huda, zagotovo. Odločili so se, da gredo nazaj na afriška pota. Tam si pri prihodu v cilj skoraj vsak dan gledal s ta belimi. To je dirka, ki jo je treba vzeti s polno mero spoštljivosti. Da bomo imeli dve maratonski etapi, sem od KTM-a izvedel že kar pred nekaj časa. Z Marcom Como bova dvakrat zamenjala gume. Sodelovanje s KTM-ovo družino je na zelo visoki prijateljski in profesionalni ravni, saj si pomagamo že skoraj 20 let. In ker imamo v Sloveniji enega najboljših poligonov za testiranje vzmetenja, KTM-ova tovarniška ekipa hodi sem redno trenirat in preizkušat. Niti v Španiji ne najdejo tako dobrega terena s poševnimi kanali in raznovrstnimi grbinami, kjer bi lahko testirali vzmetenje. Tukaj je bil na primer Chaleco Lopez iz Čila.
AM: Torej ni skrivnost, da trenirate na Počku?
MS: Ne, ni skrivnost. Naši motorji za reli morajo biti homologirani in registrirani, zato to ni nobena težava. Če so registrirani za vožnjo po cesti, potem se lahko vozimo tudi po kategoriziranih cestah. Z vojsko smo v dobrih odnosih in tako lahko tistih nekaj sto metrov tankovskega poligona uporabimo v testne namene. Poudariti moram, da smo bili zadnjič na poligonu istočasno z lovci in sem pozneje izvedel, da smo eden o drugem govorili s pozitivnimi izkušnjami. To je dosežek, o kakršnem bi se moralo v Sloveniji govoriti pogosteje.
AM: KTM ima zelo preizkušeno ekipo s 13 zaporednimi zmagami in Marca s štirimi dakarji v žepu. Yamaha je ostala brez Despreja, ki je šel k Peugeotu. Kaj pa Honda, so po letih trdega dela zreli?
MS: Honda je zagotovo zrela za zmago, tako po tehnologiji kot z dirkači. Zadnja leta so v razvoj dirkalnika vlagali po trikrat več denarja kot KTM. A spet bom poudaril kot že večkrat. KTM je družina, Honda je pa 'samo' tovarniška ekipa. Prijateljskih, če hočete tudi energetskih vezi, kot jih ima KTM, v drugih ekipah ni čutiti. Sploh odkar je ekipo zapustil Despres, je vzdušje še bolj sproščeno, in to prinese tudi rezultate. V Hondi pa se glavna voznika Goncalves in Barreda gledata postrani. Oba si želita zmage, a v ekipi se navadno enega favorizira. Če stvari niso popolnoma jasne, lahko pride do notranje borbe, kar za cilj ekipe ni dobro.
AM: Neki avtomobilist je prijavljen z električnim avtomobilom. Je to prihodnost Dakarja?
MS: Veliko je odvisno od trase. Če bo teren težak kot lani in če bo temperatura nihala v ekstremne odklone, potem bo imel ta električni avtomobil sila težko nalogo. Vprašanje, kako bodo baterije zdržale. Pa še težke so. Prav je, da poizkusijo in da gre razvoj v različne smeri. Čeprav imam za zdaj pomisleke glede tega, ali so baterije res tako ekološke.
AM: Organizator ocenjuje, da se zaradi dirke v Argentini obrne 150 milijonov dolarjev, v Boliviji 62,3 in v Čilu 40 milijonov. Kako gledate na te številke? Bi lahko podobno dirko izpeljali na našem koncu planeta?
MS: Če ne bi bilo zmagovalnega win-win izplena tako za organizatorja kot države gostiteljice, dirkanje ne bi preživelo. Tudi če bi se izkazalo, da je dirkanje po Afriki varno, ne verjamem, da bi se dirka iz Južne Amerike vrnila na črno celino. Prevelika razlika v poslu. Za Evropo pa ne verjamem, da je sposobna zadostiti vsem pogojem za izvedbo take dirke.
AM: Kako usklajujete županovanje in dirkanje?
MS: Tudi to plat življenja je treba dati skozi. Srečujem se s temi težavami ali bolje rečeno izzivi. Pogosto tudi zelo dobro argumentirani projekti niso sprejeti z obema rokama, ampak je treba razpravljati na dolgo in široko. Ampak jaz sem eden tistih, ki želi dati tej naši politiki pozitiven predznak. Želim doseči, vsaj na lokalni ravni, da bi se odločitve sprejemale s soglasjem vseh strani, ne le s preglasovanjem. Ne nazadnje ne govorimo o državi z različnimi programi, ampak gre za zelo podobne programe različnih strank in list na lokalnem nivoju. Stopiti moramo skupaj in te programe, ki smo jih ponudili volivcem, uresničiti.
AM: Pred nekaj leti ste ob prihodu krize dejali, da je kljub težkim časom treba početi tisto, kar te veseli, se potruditi in zbrati dovolj volje za akcijo. Kakšna je danes situacija skozi oči dirkača pri nas?
MS: Žal v Sloveniji ni dovolj denarja za vrhunski motošport. Srečo imam, da sem na tem področju tako rekoč 20 let stara blagovna znamka. Kar ne pomeni, da mi je lažje, saj se od mene še več pričakuje, ampak je vseeno drugače, ker imam določene reference in izkušnje, ki jih lahko tržim. Po tej plati se lažje diha. Ni lahko, saj imajo tudi nekateri poslovni partnerji težave. Enostavno ne smemo obupati in vreči puške v koruzo. Časi niso enostavni, vsako stvar je treba izpeljati bolj racionalno.
AM: Pričakovanja?
MS: Predvsem je treba to dirko pripeljati do konca. Dirka bo ekstremno težka, osip dirkačev bo velik. Naša ekipa zna in zmore, da bomo vsi trije pripeljali v cilj. Rezultate pa težko napovem. Če bo osip velik tudi v vrhu, imamo tisti malo bolj preudarni vozniki priložnost za dobro končno uvrstitev.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol