V motošportu je kot pošastna Godzila najprej udarila vest, da se Honda čez noč umika iz formule ena. Motošportni svet je zajel sapo, in še preden so se stvari umirile, sta drug za drugim padla še Suzuki in Subaru (oba reli). Da resnično ni več, kot je nekdaj bilo, priča odhod proizvajalca, ki je pravzaprav bil reli. Fia se je že odzvala in začela preventivo. Prepozno?
V formuli ena so vrata vedno priprta, saj ekipe prihajajo in odhajajo. Tako je že skoraj polnih šest desetletij, zato Hondin odhod ni tako veliko presenečenje. Šokira pa način, kako so jo Japonci popihali iz športa, v katerem so odlično delovali na področju oglaševanja in razvijanja svojih tehnologij: še danes so se Brawn in inženirji ukvarjali z novim dirkalnikom in preizkušali dirkače za sezono 2009, že naslednji dan pa je iz vodstva Honde prišlo obvestilo, da nepreklicno odhajajo. Pravzaprav je imela F1 takrat, ko je šef ekipe Nick Fry prebral sporočilo, le še devet moštev, dve manj kot na začetku sezone 2008.
Hondino opravičilo za odhod je globalna kriza, iz katere nameravajo izplavati brez balasta, ki ne spada v Hondino novo politiko proizvajalca ‘zelenih’ vozil. Zdaj razmišljajo tudi o umiku luksuzne znamke Acura iz ameriškega ALMS-a. Res je hudo. Da je zavozila Honda z letnim proračunom okoli 400 milijonov evrov (za dve ekipi! ), kar je v letu 2008 rekordna vsota, ni takšna znanstvena fantastika, saj je ekipa dirkala skoraj brez pokroviteljev.
Zlati časi cigaretnega dima, ki je F1dvignil na današnjo razsipniško raven, so le še zgodovina, načrt, da bodo breme težkega milnega mehurčka prevzeli drugi, predvsem telekomunikacijska podjetja, pa se ni v celoti izšel. S kakšnimi megalomanskimi vsotami je tobačna industrija podpirala ekipe F1, je lepo razvidno iz podatka priznane britanske marketinške revije, ki je razkrila, da je tobak leta 1997 F1 financiral s približno 170 milijoni dolarjev! Samo British American Tobacco je v nakup ekipe in njen razvoj v petih letih nameraval vložiti 275 milijonov dolarjev! F1 je tako primorana varčevati.
Že v prvi polovici tega desetletja je Fia naredila načrt prodaje cenovno ugodnih motorjev, ki bi skrbeli za preživetje malih ekip. Veliki proizvajalci so se s politiko načeloma strinjali, a v praksi se sprememba klime ni poznala. Paul Stoddart (Minardi) je zaradi tega celo zagnal veliko pompa in jokal na tiskovnih konferencah ter pojasnjeval težave, ki tarejo male, ki nimajo toliko denarja kot vodilne ekipe F1, in se na vso moč trudil, da bi bili velikani prijazni tudi v praksi, ne le motorno ljubeznivi v besedah.
Kako velik je bil razkol v F1 med tistimi, ki ‘nimajo’, in tistimi, ki ‘imajo’, veliko pove primerjava iz 90 let, ko so izračunali, da stane prevožena milja Tyrrellovo ekipo, ki ‘nima’, 750 funtov, Williamsa, ki ‘ima’, pa kar 5.000. Pa takrat Williams (tako je še danes) ni bil tovarniška ekipa svetovnega avtomobilskega proizvajalca.
Vrnimo se k Stoddartu, ki je na koncu obupal in prodal ekipo Red Bullu. V krizo je zapeljal tudi Jordan, ki so ga po rokah valjali tako Rusi (Midland) kot Nizozemci (Spyker), na koncu pa je pristal v Indiji, za katero je vprašanje, koliko časa bo še sodelovala. F1 je tudi brez predčasnega slovesa Super Agurija in Honde v zadnjih letih doživljala večje ali manjše pretrese.
Dva ‘nenastopa’ in izginotje iz padocka na začetku sezone 1997 MasterCard Lole živijo le še v spominu pravih ljubiteljev F1, bolj sta znana propad Arrowsa (konzorcij Phoenix Finance, ki je kupil ostanke ekipe, je potem zavrnila FIA) in neslavni konec Prost Grand Prixa (nekdanji Ligier). Pred Hondo se je kot veliki avtomobilski koncern od kraljice avtomobilizma poslovil Ford, ki je nastal iz Stewart Grand Prixa in se nato prodal Red Bullu. Pred leti je celo kazalo, da bo v F1 12 ekip, a so načrti Prodriva, da na kolesa postavi Mercedesovo B-ekipo, padli v vodo.
Trgovina je v F1 torej še kako živa, odhod Honde pa je očitno združil šefe ekip, ki so pod pokroviteljstvom Fie začrtali nove smernice, s katerimi bodo varčevali z denarjem. S sezono 2009 bodo morali motorji vzdržati tri dirke (sobota–nedelja), izglasovali so tudi letno omejitev osem motorjev na dirkača in štiri za testiranja (skupaj 20 na ekipo).
Vrtljaje bodo omejili na največ 18.000/min – prej 19.000/min. Motorjev ne bodo smeli predelovati, so pa Renaultu kot edinemu proizvajalcu dovolili, da izboljša agregat. Motorni proizvajalci bodo morali agregate zasebnim ekipam prodati za pol cene iz leta 2008, klasična testiranja med sezono bodo prepovedana (prepoved velja med 23. marcem in 1. novembrom in zmanjšuje potrebe po infrastrukturi in delovni sili ter obljublja več akcije na petkovih treningih), v vetrovnikih pa ne bodo smeli uporabljati modelov, večjih od 60 odstotkov velikosti dirkalnika.
Tovarne bodo morale biti zaprte šest tednov na leto (kako bo Fia nadzirala inženirje, da ne bi delali na domačem računalniku? ), na dirkah pa bo manj osebja. Tako imenovani vohuni ne bodo potrebni, saj bodo morala moštva med seboj izmenjevati podatke o količini goriva in vrsti gum. Toyota (na primer) bo tako potrebovala vsaj deset ljudi manj, saj so imeli v letu 2008 po enega vohuna na dve ekipi, ki je preverjal, katere gume nameščajo na dirkalnike.
Fijin predlog, da omeji tudi število mehanikov pri postanku v boksih, je pri Foti naletel na gluha ušesa. Pri Fii so izračunali, da naj bi ekipe za sezono 2009 porabile 30 odstotkov manj denarja v primerjavi s sezono 2008, in pri tem očitno pozabili na vrednost investicij v razvoj nove tehnologije KERS. Še večji prihranek naj bi veljal v letu 2010, ko bodo še bolj omejili razvoj aerodinamike in razvoj dirkalnikov (manj dragih materialov in več standardiziranih), zasebnim moštvom pa bodo morali biti dosegljivi motorji po ceni pet milijonov evrov za sezono.
V prvi plan prihajajo enotni Cosworthovi motorji, ki jih bodo lahko kupile zasebne ekipe, tovarniške pa bodo lahko še vedno dirkale s svojimi agregati. To je kompromis, ki je preprečil, da bi ob zapovedi uporabe enotnih agregatov iz F1 izstopile še štiri ali pet ekip, med njimi tudi Ferrari.
Ker bo prihodnje leto na startu le 18 dirkalnikov (če Honda ne najde kupca, ki bo sposoben nadaljevati zgodbo ekipe), se je že pojavila ideja, da bi nekatere ekipe dirkale s tremi dirkalniki. To za F1 ne bi bila novost, saj so to počeli že v petdesetih letih.
Mitja Reven, foto: Moštva
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec