Napoved: DTM 2013

Torej: katera je najprestižnejša cestnodirkaška serija turnih avtomobilov? Na različnih koncih sveta bi odgovorili različno: Američani bi rekli NASCAR, Avstralci V8 Supercars, Japonci bi bili za svojo serijo GT. V Evropi lahko ta naziv mirno podelimo prvenstvu DTM.

4. 5. 2013

Kaj pa WTCC, bo kdo vprašal? Ja, WTCC je res svetovno prvenstvo turnih avtomobilov, a sami avtomobili, ki nastopajo v njem, so daleč od pravih, čistokrvnih dirkalnikov. Le 1,6 litra prostornine (kljub turbopuhalu) in pogon večinoma spredaj pač niso lastnosti pravega dirkaškega stroja.

Zato pa temu pojmu toliko bolj ustrezajo dirkalniki prvenstva DTM. V tej seriji tekmujejo vse tri najprestižnejše avtomobilske tovarne na svetu: Mercedes, Audi in BMW. BMW se je v DTM vrnil lani, po letih odsotnosti (in tudi takoj osvojil naslov prvaka), in tako se troboj 'svete trojice', kot nekateri radi poimenujejo te tri nemške premium znamke, nadaljuje.

Avtomobili

Audi RS5 DTM, BMW M3 DTM in DTM Mercedes-Benz AMG kuper razreda C so si v osnovi dokaj podobni. Vsi avtomobili imajo enako varnostno kletko za voznika, razlikuje se, kaj je pred in za njo – in spredaj so V-osemvaljniki (kot med vrstama valjev je 90 stopinj), s prostornino največ 4.000 kubičnih centimetrov, nad vsakim valjem pa so lahko največ štirje ventili. Vsaka vrsta valjev ima svoj restriktor (omejevalnik dostopa zraka do valjev) na sesalnem delu, premer odprtine je 28 milimetrov. Največja moč? Več kot 370 kilovatov oziroma 500 'konjev'. Vsako moštvo (dva dirkalnika) lahko na sezono porabi tri motorje, vsak od teh motorjev mora biti uporabljen na vsaj štirih dirkah. Tako ima dvočlanska ekipa za vseh 10 dirk na razpolago samo en nadomestni motor!

Zadaj sta seveda diferencial in menjalnik (proizvajalec za vse znamke je Hewland), ta ima šest prestav, prestavljanje je sekvenčno s prestavnimi ročicami ob volanu.

Gume so standardizirane, Hankook Ventus. Spredaj 300/680-18, zadaj 320/710/18, njihova količina je omejena, na voljo pa sta (kot v F1) dve trdoti.

Število gum za suho stezo je omejeno na 28 novih na dirkaški konec tedna (razen na prvi, dirki, ko jih je dovoljeno uporabiti 40). Poleg tega lahko dirkač uporabi še 12 rabljenih gum iz pretekle dirke. Za same kvalifikacije in dirko lahko dirkač uporabi le 20 novih gum. Dirkači, ki se niso uvrstili v 3 del kvalifikacij, morajo vrniti 4 gume (1 set). Število gum za dež je omejeno na 8 za kvalifikacije in 12 za dirko.

In še ena podobnost DTM-a s formulo 1: od letos je v uporabi gibljivo zadnje krilce (sistem DRS).

Zavore so karbonske, standardizirane (opremljevalca AP). V sezoni lahko dirkač porabi 3 sete zavornih diskov.

Minimalna masa avtomobila 1.100 kg z voznikom. Če ima voznik z opremo manj kot 85 kilogramov, je treba v avto dodati balast do 85 kilogramov. Minimalna masa samega avtomobila je 1.015 kilogramov. Toleranca pri tehtanju je 2 kilograma, kar ekipe s pridom izkoriščajo, gorivo pa je tudi standardizirano (Aral, 102 oktana). Enako velja za krmilno elektroniko motorja (Bosch). Prepovedan je prenos podatkov v in iz avtomobila med vožnjo po stezi (tudi na treningih).

Vsi avtomobili imajo vgrajen tudi zapisovalnik podatkov (črno skrinjico, vključno s kamero) za primer nesreče. Komisarji dirke si pri odločanju o krivdi za nesrečo po potrebi pomagajo s temi podatki.

Kvalifikacije

Kvalifikacije so podobne tistim v F1, le da je tu dodan še finalni, četrti del, v katerem se štirje najhitrejši dirkači pomerijo za najboljši startni položaj tako, da vsak izmed njih odpelje en hitri krog, med katerim je sam na stezi.

1. del: 16 minut, vsi dirkači na stezi, naprej se uvrsti 14 najboljših

2. del: 11 minut, vsi dirkači na stezi, naprej se uvrsti 8 najhitrejših

3. del: 11 minut, naprej se uvrstijo 4 dirkači

4. del: po en kvalifikacijski krog za vsakega od četverice, med katerim je na stezi sam.

Dirka

Dirke so dolge okoli 190 kilometrov. Obvezna sta dva postanka v boksih med dirko, vsakič je treba zamenjati vse 4 pnevmatike, dolivanje goriva pa ni dovoljeno. Dirkač mora med dirko uporabiti oba tipa gum za suho stezo. Hitrost v boksih je omejena na 80 kilometrov na uro (Brands Hatch, Norisring in Zandvoort na 60 kilometrov na uro).

Štart v DTM je z mesta (stoječi štart), dirke pa se tudi ob večjih nesrečah ne prekine, temveč se na stezo pošlje varnostni avto, ki po potrebi za določen čas dirkače ustavi v vrsti na ciljni ravnini, po koncu tega obdobja se dirka nadaljuje za varnostim avtom, ki se po 1 krogu umakne v bokse.

Letos bo, tako kot lani, na sporedu 10 dirk.

Koledar

Koledar DTM

Dirkači

Za volani je mešanica mladih, nadarjenih dirkačev (ki se spogledujejo tudi s formulo 1), nekdanjih voznikov formule 1 (med katerimi se občasno znajde tudi kak nekdanji svetovni prvak), specialistov za dirke turnih avtomobilov (nastopa tudi trikratni svetovni prvak WTCC Andy Priaulx) in najboljše voznike športnih prototipov, tudi zmagovalce 24-urne dirke v Le Mansu. Lanski prvak, Kanadčan Bruno Spengler, bo tako imel težko delo.

Sezona prvenstva DTM se začenja v nedeljo, 5. maja v Hockenheimu (dirka se začne ob 13:30), letos pa za spremljanje dirk DTM ne bo treba iskati prenosov po nemških TV-programih – ogledati si jih bo mogoče tudi na Voyo.si, seveda s slovenskim komentarjem. Ja, tudi tu imamo prste zraven, zato ne zamudite.