Že čez nekaj dni se začne sloviti Dakar, tokrat speljan zopet po Južni Ameriki, točneje Argentini, Čilu in Boliviji. Za vas smo pregledali favorite in razkrili nekaj tehničnih poslastic.
Dirkači pravijo, da bo med 4. in 17. januarjem spet zahtevno in adrenalinsko, hkrati pa skoraj v en glas zagotavljajo, da bo prelomnica 37. Dakarja najverjetneje gostovanje v Boliviji. V tej državi bodo dirkali na 4.000 metrih in z zelo omejeno možnostjo servisiranja (ter le tremi nadomestnimi gumami). Torej podobno kot lani motoristi, ki so edini zapeljali v to državo.
Avtomobili
Glavne favorite za zmago prav gotovo dobimo pri Miniju in Peugeotu, lanski zmagovalec Joan 'Nani' Roma pa je namignil, da ne smemo pozabiti niti na hitrega in izkušenega Giniela de Villiersa s Toyoto Hilux.
Pri Miniju, ki so s pomočjo nemškega podjetja X-Raid zmagovali od leta 2012 do 2014, bodo imeli na startu kar deset dirkalnikov Mini All4 Racing. Trije od teh so bolj izpostavljeni, saj za ekipo Monster Energy Rally Raid Team nastopajo Španec Joan Nani Roma, Argentinec Orlando Terranova in Poljak Krzysztof Holowczyc, za ekipo Qatar Rally Team Katarec Naser Al Atijah (zmagovalec Dakarja 2011!), za ekipo X-raid Team pa še Rus Vladimir Vasilyev, Nizozemec Erik van Loon, Čilenec Boris Garafulic, Kazahstanec Aidyn Rakhimbayev, Kitajec Zhou Yong in Nemec Stephan Schott. Ni skrivnost, da so nekateri favoriti tudi za zmago, drugi pa so zraven zaradi bogatih sponzorjev (beri: kupa denarja) ali zanimivega (beri: velikega in pomembnega) trga.
Miniji, s katerimi se bodo podali tako na Ande kot tudi v puščavo Atacama, so v osnovi za devet odstotkov širši kot serijski Mini John Cooper Works Countryman, vendar nimajo s serijsko tehniko nič skupnega. Osnova je iz jekla narejeni varnostni lok, nanj pa so namestili karoserijo iz ogljikovih vlaken. Od mehanike velja omeniti šeststopenjski sekvenčni menjalnik znamke Sadev, tri oljno hlajene diferenciale z možnostjo delne zapore znamke Xtrac, pod 16-palčnimi makadamskimi Michelinovimi gumami pa dobimo zavorne kolute 320 krat 32 milimetrov, ki jim delajo družbo šestbatne zavorne čeljusti. Zanimivo, zaradi visokih temperatur so prednje hlajene le z zrakom, zadnje pa so tako zračno kot vodno hlajene! Trilitrski turbodizelski motor s 320 'konji' pri 3.250 vrtljajih smo že videli v dirkaškem BMW X3, saj je narejen v tovarni BMW Motoren GmbH na avstrijskem Štajerskem. Letos je omejevalnik pretoka zraka zmanjšan za en milimeter (zdaj 38 milimetrov), kar naj bi pripomoglo k večji konkurenčnosti bencinskih dirkalnikov, vendar je problematično le dejstvo, da so ta pravila spremenili sredi leta. Toda pogled na podatek o najvišjem navoru navduši: BMW-jev motor zmore kar 800 njutonmetrov pri 2.100 vrtljajih. Si predstavljate ta sunek v hrbet? Mini All4 Racing ima maso skoraj dve toni, poleg tega morate dodati še 375-litrsko posodo za gorivo. Skupno torej kar okrogle 2,3 tone, kar je za dirkalnik ogromno. »Pri vztrajnostnih relijih, še bolj pa na Dakarju, je pomembna vzdržljivost. Tako tehnike kot posadke in mehanikov. Lahko imaš hiter dirkalnik, vendar samo odpoved enega dela avtomobila pomeni odstop. Lahko si hiter dirkač, vendar če nisi pripravljen na ekstremno vročine in nadmorsko višino z malo kisika, potem ne boš končal med najboljšimi. Lahko imaš vrhunski dirkalnik in si v odlični formi, vendar brez predanih in sposobnih mehanikov, ki se podnevi vozijo in ponoči popravljajo, ne boš uspešen. Oni so pravzaprav pravi junaki Dakarja,« je skromno dejal Roma. Pravila dovoljujejo uporabo klimatskih naprav, vendar učinkuje le v predelu glave, pri nogah dirkačev pa so namerili že 65 stopinj Celzija. Se potem čudite, da vsak popije na dan najmanj šest litrov tekočine? Dirkači se pol leta pred Dakarjem ne smejo pripravljati na trasi relija (recimo v Andih), saj bi bili takoj diskvalificirani, edina izjema je Terranova, ki je domačin. Uporaba dodatnega kisika med dirko ni dovoljena.
Največji tekmec 120-članski ekipi Minija (za vseh 10 dirkalnikov) bo prav gotovo ekipa Peugeota. Izkušenj jim prav gotovo ne manjka, saj so z Juho Kankkunenom in Arijem Vatanenom na Dakarju zmagovali že od leta 1987 do leta 1990, ne smemo pa pozabiti niti na zmage sestrskega Citroëna (1991, 1994, 1995, 1996). Letos bodo stavili na zvezdniško vozniško zasedbo. V Peugeotih 2008 DKR bodo sedeli 11-kratni zmagovalec Dakarja Francoz Stephane Peterhansel, dvakratni svetovni prvak v reliju Španec Carlos Sainz in petkratni zmagovalec med motoristi Francoz Cyril Despres. Pri tehniki je nekaj razlike v primerjavi z Minijem, saj so se prijavili med tako imenovane buggyje. S tem imajo resda samo zadnji pogon, vendar je dirkalnik lažji (1.300 kilogramov namesto dobrih 1.900 Minija), ima lahko kolesa večjih mer (17 palcev namesto 16), daljši hod pri podvozju (46 centimetrov namesto 25) in sistem, ki omogoča nadzor tlaka v gumah kar iz potniške kabine. Saj veste, na sipinah je treba imeti v gumah zelo malo zraka, na hitrih odsekih pa precej več. Ali bo to zmagovalna formula, ne ve še nihče, saj bomo morali počakati do konca 37. Dakarja. »Če se bo formula izkazala kot zmagovalna, potem bomo tudi mi brez dvoma premislili o podobnem pristopu,« so povedali pri Miniju, ko so napovedali, da bodo nastopali na Dakarju še vsaj dve dodatni leti (torej 2016 in 2017). 2008 DKR ima podoben motor kot Mini All4 Racing, torej trilitrski turbodizel z okoli 340 'konji' in 800 njutonmetri največjega navora. Letošnja pravila so turbodizelske dirkalnike malce upočasnila, saj je že omenjeni omejevalnik pretoka zraka manjši pa še pribitek k teži 56 kilogramov ni v prid večji konkurenčnosti. Toda poznavalci ne dvomijo, da bosta tovarniški ekipi kljub temu hitri.
Motocikli in tovornjaki
Med dvokolesniki so vse oči uprte v troboj velikanov. Honda je zrela za zmago, po ogromni naložbi so dirkalnik zdaj razvili do te mere, da ne bi smel presenetiti z odpovedjo tehnike. Vprašanje pa je, ali so njihovi vozniki zreli za zmago. Če bo Juan Barreda odpeljal dirko brez večjih napak, bo največji konkurent KTM-ovemu prvemu vozniku Marcu Comi, ki je nesporno glavni favorit za zmago. Honda sicer stavi tudi na bolj preudarnega Paula Goncalvesa in Helderja Rodriguesa.
KTM v dirko prinaša tudi mlade dirkače, med katerimi je našim poznavalcem motokrosa najbolj poznan Avstrijec Matthias Walkner, ki se je pred dvema letoma boril za naslov prvaka v kategoriji MX3 in izgubil proti našemu Klemenu Gerčarju. Ampak Avstrijec ima podporo 'botra' Heinza Kinigadnerja, ki si zelo želi novega zvezdnika prav iz domačih krajev. Zelo nevaren bo tudi mladi Anglež Sam Sunderland, ki je dokazal, da je zelo hiter, a neusmiljen do materiala in mu manjka še kakšno leto izkušenj, kako hitro, vendar v enem kosu priti do cilja. Hitri in resni kandidati za zmago so tudi drugi KTM-ovi člani ekipe, Jordi Villadoms in Ruben Faria zaokrožujeta ožjo tovarniško ekipo, potem je pa tu še peščica tovarniško podprtih voznikov, ki vedno lahko presenetijo. Povsem nov motocikel so pripravili pri Yamahi, vozili pa ga bodo Olivier Pain, ki je lani končal na tretjem mestu, italijanski hrust (nekdanji igralec ragbija) Alessandro Botturi in Michael Metge, ki bo odigral vlogo hitre asistence. Yamaha lahko kljub ne ravno zvezdniški zasedbi preseneti, saj so majhna, a trdna ekipa, ne smemo pa pozabiti, da so do prevlade KTM-a prav pri Yamahi kraljevali na tem najtežjem reliju na svetu. Z etapnimi zmagami lahko navduši tudi Sherco in morda celo Beta ali Gas Gas.
Med tovornjaki ni dvoma o glavnih favoritih za zmago. Kamaz je s svojim prototipom tako suveren, da bo zmaga katerega od konkurentov (Tratra, MAN, DAF ali Iveco) pravo presenečenje.
Ali ste vedeli:
Dirkači bodo prevozili kar 9.111 kilometrov.
Mini All4 Racing ima maso skoraj dve toni, poleg tega morate dodati še 375-litrsko posodo za gorivo. Povprečno porabi 43 litrov na sto kilometrov, na sipinah pa celo 60 litrov.
Izkušenj Peugeotovi ekipi prav gotovo ne manjka, letos pa bodo stavili na zvezdniško vozniško zasedbo. Vsi trije njihovi dirkači so na Dakarju v različnih kategorijah zmagali že 17-krat!
Besedilo Aljoša Mrak in Peter Kavčič, Foto moštva
Etape relija Dakar 2015
ETAPA / dan / OD-DO / SKUPAJ (v KM) / HP / TRANSFER
1 /4. januar / Buenos Aires–Villa Carlos Paz /838 / 175 / 663
2 /5. januar / Villa Carlos Paz–San Juan / 625 / 518 / 107
3 / 6. januar / San Juan–Chilecito / 657 / 220 / 437
4 / 7. januar / Chilecito–Copiapó / 909 / 315 / 594
5 / 8. januar / Copiapó–Antofagasta / 697 / 458 / 239
6 / 9. januar / Antofagasta–Iquique / 688 / 319 / 369
Dan počitka / 10. januar / Iquique
7 / 11. januar / Iquique–Uyuni (*) / 717 / 321 / 396
8 / 12. januar / Uyuni–Iquique / 805 / 781 / 24
9 / 13. januar / Iquique–Calama / 539 / 451 / 88
10 / 14. januar / Calama–Salta (*) / 891 / 371 / 520
11 / 15. januar / Salta–Termas Río Hondo / 512 / 351 / 161
12 / 16. januar / Termas Río Hondo–Rosario / 1024 / 298 / 726
13 / 17. januar / Rosario–Buenos Aires / 393 / 174 / 219