Po 12 dirkah na treh celinah, sto tisoč ovinkih in vseh možnih podlagah Sebastiena Loeba in Mikka Hirvonena na cilju prvenstva loči le točka. Toda ta točka pomeni, da je Loeb šestkratni svetovni prvak, Hirvonen pa mora na prvi naslov še počakati.
Pred zadnjo dirko prvenstva je bilo napeto. Loeb je zmagal na šestih dirkah, Hirvonen na štirih. Toda Hirvonenu veliko bolj leži makadamska podlaga kot asfaltnemu specialistu Loebu, zato ni čudno, da je kar štirikrat zmagal na tej podlagi, Loeb pa samo trikrat.
Francoz pa je moral loviti še razliko v točkah, ki je znašala eno točko. Idealen scenarij za vznemirljiv konec sicer dolgočasnega prvenstva, torej, saj sta po odhodu Suzukija in Subaruja ostali le dve tovarniški ekipi, kar je vsekakor premalo za verodostojnost svetovnega prvenstva.
V prvem dnevu relija so bile razlike med kandidatoma za naslov prvaka res majhne. Loeb je trdil, da vozi 'na polno', Hirvonen pa, da je bil kar nekajkrat zelo blizu odstopu. Nato so se pri Fordu začele težave. Drugi tovarniški dirkač Jari-Matti Latvala je na svojem Fordu Focusu WRC z letnico '09 zlomil polgred, zato se je skoraj ves dan vozil le na zadnji pogon.
Nato je podobno težavo doživel še Al Kasimi, zato je pri Fordu nastala panika, saj česa podobnega še niso doživeli. Ker niso bili prepričani, ali so krivi vreme, vlaga, blato, kombinacija vsega ali zgolj napaka v materialu, so na zadnjem daljšem servisu Hirvonenu preventivno zamenjali vse polgredi. Na srečo so pri Fincu zdržale.
Drugi dan relija pa je takrat še petkratni svetovni prvak Loeb pokazal, zakaj velja za zlato jajce relija. Hirvonena je prehitel za skoraj 30 sekund, a še vedno pazljivo (in za medije dolgočasno) trdil, da je pot do cilja še dolga.
Hirvonenu ni bilo povsem jasno, od kod razlika, nato pa je trdil, da njegov Focus ni imel dovolj moči. Telemetrija je pokazala, da z dvolitrskim motorjem s turbopuhalom ni nič narobe, pa tudi vmesni časi so dokazovali, da je Finec verjetno malce 'zaspal'.
Loeb je bil očitno bolj pripravljen na psihični pritisk, mlajši (in manj izkušeni) Hirvonen pač ne. Breme prvega naslova svetovnega prvaka je bilo pretežko, sploh če vemo, da je Loeb že zdaj eden od najuspešnejših voznikov svetovnega relija vseh časov, kaj voznikov, mirno lahko rečemo kar legend! In da sedi v najboljšem relijskem dirkalniku tudi na makadamu, verjetno ni dvoma.
Redbullovi dirkalniki so bili letos nedvomno merilo, kar dokazujejo predčasno zagotovljen konstruktorski naslov in tudi rezultati na tem blatnem reliju, saj se je med prve štiri uspelo preriniti zgolj Hirvonenu! Usodo pa je dokončno zapečatil motorni pokrov, ki se je Hirvonenu odprl po doskoku na hitrostni preizkušnji, zato se je moral ustaviti in ga odstraniti.
Pravzaprav je Finec imel celo nekaj sreče, saj je drugo mesto ubranil z zgolj sekundo prednosti!
Latvala je odlično odpeljal zaključek dirke in se iz začelja prebil na sedmo mesto, Sebastien Ogier in Petter Solberg pa sta v boksih najbrž morala požreti par pikrih. Ogier je lani (presenetljivo) celo vodil, letos pa je najprej vozil povsem neopazno, nato pa na predzadnji hitrostni preizkušnji celo prevrnil dirkalnik na streho in odstopil peto mesto Heningu Solbergu.
Tudi Heningov brat Petter ni izkoristil boljše tehnike, odkar je zamenjal Xsaro za C4, čeprav je bil skupaj z Ogierjem eden izmed tihih favoritov celo za zmago!
Reli po Veliki Britaniji je štel tudi za prvenstvo PWRC. Da so dirkalniki S2000 v tej kategoriji neulovljivi tudi po makadamu (beri: blatu), je dokazal Norvežan Eyvind Brynildsen, ki je s Škodo Fabio S2000 zanesljivo slavil pred Mitsubishiji.
A tehnični komisarji so mu zmago po dirki vzeli, saj zadnje zavore Fabie italijanske ekipe niso bile v skladu s homologacijo. Zato je v skupini N zmagal sicer drugouvrščeni Armindo Arujo (ki je letošnji prvak v prvenstvu PWRC), ki je bil že zelo zadovoljen s konkurenčnostjo desete evolucije Lancerja, v prvenstvu PWRC pa – ker Arujo ni bil prijavljen na prvenstvo za to dirko – Martin Prokop.
Čeh je z deveto evolucijo Lancerja poleg naslova prvaka v kategoriji JWRC (Citroën C2 S1600) osvojil še mesto podprvaka v kategoriji PWRC. Nekateri pa imajo denar . .
Zelo ambiciozno se je na dirko podal tudi naš lanski prvak Tomaž Kaučič, ki je s sovoznikom Petrom Zorenčem najel Subarujevo Imprezo STi N14 pri britanski ekipi Ramsport. Za najem pri tej ekipi se je odločil zaradi dobrih pogojev, saj so Britanci zagotovili testiranje pred dirko, avtomobil za popisanje steze, nočitve v (sicer razprodanih) hotelih zraven hitrostnih preizkušenj, celo pri nastavitvah dirkalnika so bili v veliko pomoč.
»Veliko mi je pomagal trikratni britanski prvak Mark Higgins, saj mi je že na testiranjih pokazal, da gre lahko tudi po blatu izredno hitro, « je dejal Kaučič, ki nima izkušenj na makadamskih relijih (večina slovenskih se vozi po asfaltu! ), poleg tega pa letos sploh ni nastopil na državnem prvenstvu.
Zato bi imel Mariborčan že v izhodišču neprimerno več možnosti, če bi nastopil na asfaltni španski preizkušnji, ki je bila predzadnja dirka za SP. »Žal smo se prepozno odločili in tudi ponudba Ramsporta je bila ugodna zgolj za reli v Veliki Britaniji. A ni mi žal, bila je nepozabna izkušnja, vendar lahko priznam, da me pošteno bolijo roke.
Preizkušnje so bile speljane po blatnih cestah, po katerih bi se naši kmetje še s traktorji stežka prebijali, zato je volanski obroč kar trgalo iz rok. A vzdušje in organizacija sta res nekaj nepozabnega, upam, da ni bilo zadnjič, « je po dirki ugotavljal Kaučič.
Od 30 dirkačev na startu v skupini N4 je Kaučič v soboto priplezal že do 13. mesta (in 26. mesta v skupni razvrstitvi), nato pa zaradi počenega motornega bata ni mogel biti več primerno hiter, zato je na koncu komaj zapeljal do cilja, kjer je dosegel 30. mesto v skupni razvrstitvi in 17. mesto v skupini N (oziroma 29. in 16., če upoštevamo diskvalifikacijo Norvežana).
Da so izkušnje na eni od najtežjih preizkušenj na svetovnem prvenstvu še kako pomembne, saj so britanske HP skupaj s skandinavskimi najbolj specifične, pričajo zaostanki našega lanskega prvaka. Na začetku je za vodilnim v skupini zaostajal skoraj šest sekund na kilometer HP, nato pa je v soboto ta zaostanek že zmanjšal na tri do štiri sekunde.
V nedeljo pa je okvara motorja pokvarila sicer dobro uvrstitev, če upoštevamo neizkušenost naše posadke.
Loeb že išče dodatne motivacije, podobno kot Rossi, v drugih zvrsteh avto-moto športa. V formulo 1 ga ne pustijo, saj za udeležitev zadnje dirke sezone ni dobil tako imenovane superlicence, pa tudi na testiranjih v dirkalniku GP2 je bil prepočasen. Zato bo verjetno zgolj na startu vztrajnostne dirke v Le Mansu.
A da se lahko še motivira, priča Valentino Rossi, ki se mu lahko s svojimi devetimi lovorikami le smeji. Povzamemo lahko, da je bil prav šesti naslov najtežje prigaran in da je 35-letni Super Seb prav v sezoni 2009 naredil največ vozniških napak.
Pri Fordu pravijo, da bo Hirvonen prihodnjo sezono še boljši, čeprav je statistika znova na strani Francoza. V okviru prvenstva bodo namreč kar štirje asfaltni reliji, kjer je nekdanji telovadec neulovljiv. A prav Velika Britanija je pokazala, da asfalta sploh ne potrebuje več!
Rezultati relija po Veliki Britaniji:
1. Loeb/Elena (Citroën C4 WRC) 3.16:25, 4
2. Hirvonen/Lehtinen (Ford Focus RS WRC 09) + 1:06, 1
3. Sordo/Marti (Citroën C4 WRC) + 1:07.1
4. P. Solberg/Mills (Citroën C4 WRC) + 1:28, 1
5. H. Solberg/Menkerud (Ford Focus RS WRC 08) + 6:28, 0
6. Wilson/Martin (Ford Focus RS WRC 08) + 7:46, 0
7. Latvala/Antilla (Ford Focus RS WRC 09) + 12:11, 9
8. Rautenbach/Barritt (Citroën C4 WRC) + 14:27, 8
9. Arujo/Ramalho (Mitsubishi Lancer EVO) + 24:18, 8
10. Prokop/Tomanek (Mitsubishi Lancer EVO IX) + 24.31, 6*
29. Kaučič/Zorenč (Subaru Impreza STi N14) + 46:29, 4
*Zmagovalec v prvenstvu PWRC
SP v reliju za voznike:
1. Loeb 93, 2. Hirvonen 92, 3. Sordo 64, 4. Latvala 41, 5. P. Solberg 35, 6. H. Solberg 33, 7. Wilson 28, 8. Ogier 24,
9. Villagra 16, 10. Rautenbach 9 . .
SP v reliju za moštva:
1. Citroën 167, 2. Ford 140, 3. Stobart Ford 80, 4. Citroën Junior 47, 5. Munchi's Ford 23
Aljoša Mrak, foto: moštva