Relikros SP: Barcelona RX: Sestavljanka

Čeprav je videti tako, relikros še zdaleč ni dirkanje, na katerem zmaga najhitrejši.

16. 10. 2016

Seveda, v teoriji je že tako, da zmaga tisti, ki prvi prečka ciljno črto. A dejavnikov, ki vplivajo na to, je v relikrosu ogromno. Jasno, v prvi vrsti je najpomembnejši paket vrhunske dirkalne tehnologije in hitrega voznika. V karavani svetovnega prvenstva v relikrosu so prisotne štiri ekipe, ki imajo neposredno povezavo z matično tovarno, ta pa jim priskrbi tehnologijo, inženirje, del finančnega kolača in ljudi v ozadju, ki skrbijo za marketing, odnose z javnostmi ... Ekipa dvakratnega prvaka nemške serije DTM, Matiasa Ektröma, ima, razumljivo, podporo Audija. Keneth Hansen, 14-kratni evropski prvak v relikrosu, pravzaprav oče sodobnega relikrosa, sodeluje s Peugeotom, zanj pa poleg njegovih dveh sinov vozi tudi devetkratni svetovni prvak v WRC-ju, nihče drug kot Sebastien Loeb. Volkswagen je v relikrosu prisoten preko švedske nacionalne ekipe, za katero vozita, jasno, Šveda Kristoffersson in Marklund. Najmlajša generacija pa bo zagotovo prepoznala ter se poistovetila z ekipo, ki ji poveljuje zabavljaški kralj relikros karavane in pionir akcijskih posnetkov na Youtubu – Američan Ken Block. Ker Block že vrsto let pri vseh projektih aktivno sodeluje s Fordom, so tudi v tem primeru našli skupni jezik. Ekipa Hoonigan ima tako vso podporo oddelka Ford Performance, na pomoč pa priskočijo tudi strokovnjaki iz angleškega M-Sporta. Ker je Block ob sebi potreboval še nekoga, ki bi znal iz avta iztisniti maksimum, pa je v ekipo povabil mladega Norvežana Andreasa Bakkeruda. »Vsakič ko uzrem svoje ime na štartni listi, si zastavim nalogo priti na stopničke. Dirkalnik je dokazano konkurenčen, potrebujemo le malce več vaje pri startih«, pravi 24-letni mladenič, ki je pred dirko v Barceloni imel serijo treh uvrstitev na stopničke in mu v skupnem seštevku prvenstva kaže precej bolje kot 'šefu' Blocku. »Res je, visoko smo v prvenstvu in misli so že pri taktikah za čim boljšo končno uvrstitev. S Kenom sva se pogovarjala o načinu vožnje in prehitevanjih, če bova na primer vozila v isti skupini,« pravi mladi Norvežan in še dodaja: »Le po objavah v družbenih medijih mu ne morem slediti, tu je absolutni kralj.«

Pojdimo k dirki. Ves konec tedna so prednjačili vsi našteti vozniki. Med najhitrejše se je vmešal tudi aktualni svetovni prvak Solberg, ki je še zmeraj čutil posledice zadnje nesreče, zato je odpeljal le en trening pred kvalifikacijami. V prvem delu kvalifikacij je izvrstne vožnje prikazoval mladi Timmy Hansen, Ekström in Bakkerud pa sta bila tik za njim. V drugem delu je dvakrat zaporedoma zmagal Kristoffersson, odpadli pa so vsi, ki so startali v prvi skupini, saj so organizatorji naredili nerazumljivo potezo in med odmorom progo polili z vodo, ter jim tako odvzeli vse možnosti za preboj v polfinale. Vmes je smola doletela tudi Kena Blocka, saj je menjalnik na njegovem Focusu odpovedal poslušnost. V prvem polfinalu sta Ekström in Hansen vsem ušla že na startu, v ozadju pa se je bila prava borba za tretje mesto. Šved Larson je z Audijem prišel pred Loeba in Solberga, ta dva pa sta na vsak način želela priti mimo. Vse do zadnjega kroga ju je dobro zapiral, nekaj ovinkov pred ciljem pa je Loeb s tveganim manevrom v najpočasnejšem ovinku na stezi poskusil priti mimo, a se je končalo s polomljeno polosovino ter posledičnim odstopom. Tako je Larson zadržal tretje mesto in preboj v finale. V drugem polfinalu smo bili priča katastrofalnemu startu Bakkeruda, ki je iz prve startne pozicije takoj zdrsnil na zadnje mesto. Do konca je na vse pretege poskušal priti mimo, a konfiguracija proge v Barceloni ni dovoljevala brezglavih prehitevanj. Zmago je presenetljivo odnesel Rus Timur Timerzyanov v Fordovi Fiesti, na drugem mestu se je pripeljal Kristoffersson, tretji pa je bil Janis Baumanis.

Finale ni postregel s prav napeto vožnjo. Štartno loterijo je dobil Ekström, ki ga do cilja ni ogrožal nihče. Tudi na drugem mestu se je precej osamljeno počutil Hansen, boj za tretje mesto pa sta bila Timerzyanov in Kristoffersson. Bolje je kazalo Rusu, ki je uspešno zapiral vse napade od zadaj, vse dokler se ni Šved dva ovinka pred ciljem odločil za brezglavi manever, s katerim je Tymerzyanova izrinil s proge. Kristoffersson se je resda v cilj pripeljal kot tretji, a so sodniki stopničke naknadno vseeno dodelili Rusu v Fiesti.

Izenačenost, napeti boji, brezkompromisnost, nepredvidljivost, vrhunska tehnika, zabavljaštvo, vse to so dejavniki, ki spremljajo relikros ter hkrati ponujajo razlago, zakaj je ta šport v zadnjih letih doživel implozijo zanimanja. Če bi hoteli s prstom pokazati na nekoga, za katerega mislimo, da bi lahko zmagal prihodnjo dirko, lahko kolebamo med vsaj 15 vozniki. Odločajo malenkosti, sreča, refleksi, dnevna forma, tehnične okvare, zunanji vplivi, vse skupaj pa se dogaja na prostoru, ki je s tribun viden s prostim očesom. Ste bolj 'domače sorte'? Nič hudega. Hop na uradno spletno stran, kjer so prenosi vseh dirk dostopni vsakomur.

Vožnja s Fordovim Focusom RSRX, avtom, s katerim je Block nastopil v Gymkhani 9

Presenetljivo, noč pred tem sem spal dobro. Presenetljivo zato, ker se je iz hotelskega bara dolgo v noč slišalo popivanje neke angleške turistične skupine, predvsem pa zato, ker sem bil na trnih, vse odkar mi je Andreas Bakkerud dan pred tem obljubil nepozabno izkušnjo, kot se je izrazil. Sprva nam ni bilo povsem jasno, v katerem avtu se bomo pravzaprav peljali. Na papirju je pisalo le Focus RX car, a kaj to pomeni, si nismo upali napovedati. Kolegi pri Audiju so imeli nekega serijskega S3, ki je bil polepljen v dirkalne barve in jim je služil za tovrstne vožnje, zato sem povsod naokrog iskal podobnega serijskega Focusa RS. Na srečo ga nisem našel. Vse skupaj se je še bolj zaostrilo, ko so mi pod nos ponudili za podpisati goro papirjev, kjer je v meni nerazumljivi španščini najbrž pisalo, da v primeru nesreče od Kena Blocka ne bom zahteval celotnega zaslužka od ogledov Gymkhane na Youtubu. Pa je prišel ta dan. Avto ni bil polepljen Focus RS, bil je pravi pravcati dirkalnik za svetovno prvenstvo v relikrosu. Andreasa sem povprašal po številkah in povedal mi je nekaj v stilu: 600 'konjev', 650 njutenmetrov navora, dve sekundi do 100 ... Še je našteval, pa sem se vmes izgubil. V redu, gremo. Pred mano je odpeljalo še nekaj drugih srečnežev, jaz pa sem z zanimanjem gledal njihove reakcije po prihodu nazaj. Neki ameriški novinar, klasični napihnjenec, mi je pred vožnjo trdil, da njega taka stvar ne gane, saj se je prejšnji mesec v Goodwoodu vozil v najhitrejšem serijskem avtu, bla, bla, bla. No, njegova zelena obrazna fasada po izstopu iz dirkalnika vseeno ni kazala iste mere rahločutnosti. Še novinarski kolega Gregor Pavšič, ki ni ravno tip, kipeč od emocij, je bil nasmejan od ušes do ušes. Najbrž gre za pravo stvar, sem si mislil. Bil sem na vrsti. Pripeli so me, Andreas mi je ponudil roko, tako, po frajersko, saj veste, da sprosti napetost. Do štarta sva se peljala počasi. Andreas je ustavil, držal ročno zavoro, nabil obrate do tam, do koder mu je štartna elektronika to dovoljevala, in BAM!, že sva se odlepila! Ko je on prišel do pete prestave, sam jaz svoji očesni zrkli še zmeraj čutil nekje na zatilju. Dolg levi ovinek, vse na počez. Pred nama je bil makadamski del steze, razrit kot pubertetnikova koža, nič, avto je lebdel čez luknje. Naslednjih nekaj ovinkov nisem gledal ven, ampak sem gledal njega, kako suvereno obvladuje dirkalnik. Ko sem spet pogledal ven, pa sva bila že pri skoku. Pripravil sem se na pristanek, a ga nisem niti občutil. Sledilo je še nekaj asfaltnih ovinkov, ki sva jih oddrsala, in že je bilo konec akcije. Noro. Nepozabno. Tokrat sem jaz Andreasu ponudil roko. Tako, po frajersko. Ker je frajer.

Besedilo Saša Kapetanovič

Foto Saša Kapetanovič, tovarna