Sem to res jaz, se sprašujem, ko sedim pod Škodinim šotorom v IRC-dirkalniku Fabia Super 2000, ob meni pa že tovarniški dirkač Juho Hänninen, pripravljen, da me zapelje po šest- do sedemkilometrski stezi in pokaže, koliko je vredna na približno 250 tisočakov ocenjena najdražja Fabia.
Na sebi imam Stilovo dirkaško čelado z radijsko zvezo, v kateri slišim sprva le svoje glasno dihanje. Ustrašim se samega sebe, saj bom zdaj zdaj letel iz dirkalnika, v katerem opazujem cel kup stikal in žic, z izgovorom, da jih skrbi za moje zdravje.
Pa gre k sreči v drugo smer, mehaniki mu pomahajo, Juho pretakne v vzvratno, se odpelje na začetek poligona in postavi klasično vprašanje: »Kaj izkušenj? « Kot iz topa mu ustrelim, da z dirkalnikom Super 2000 še ne, bilo pa je lani nepozabno z Loebom s Citroënom C4 WRC ter z Rohlom na Nordschleife v Porscheju 911 GT2.
»Z Loebom je bilo na asfaltu? « sledi novo vprašanje in na moj odgovor, da na makadamu, začutim nekakšno olajšanje z moje leve strani.
Ne vem, ali sem lanskega podprvaka v prvenstvu PWRC z Loebom kaj podkuril, pravzaprav sploh nisem imel časa razmišljati, saj je po kratkem opisu, da sva na začetku šest do sedem kilometrov dolgega poligona v kraju Bela blizu Škodine baze v Mladi Boleslavi, pod motornim pokrovom zahrumelo, pri pospeševanju in hvaljenju odločitve, da se greva peljat še pred kosilom, pa sem razmišljal le še o presenetljivem pospeševanju do prvega ovinka.
Šlo je kot hudič, svoje je dodal še klanec navzdol. V Fabii Super 2000 posadka sedi že skoraj na zadnji klopi, moj pogled na desno pa sta omejevala dirkaški sedež in B-stebriček. Pa saj med vožnjo nočem gledati v desno, bolj me zanima Juhovo ‘pretepanje’ ročice sekvenčnega menjalnika in vlečenje za ročico hidravlične ročne zavore, ki je komaj kak centimeter stran od prestavne. Sam bi zagotovo po pomoti potegnil napačno . .
Še naprej me presenečajo Fabijina moč, drsenje in krotkost pri močnih zaviranjih. Opazujem merilnik hitrosti, ki je, skupaj z drugimi podatki telemetrije, kot kak pepelnik nameščen blizu mojih nog in je za dirkača precej nepomemben, ko v nekem delu pokaže 150 kilometrov na uro, Juho pa zavije v levo z ‘glavne’ ceste po hribu navzgor.
Od gume povsem črn asfalt skrbi za še večji oprijem, ko zapeljeva v 180-stopinjski ovinek, povsem počrnel od gum, in Fabii pri pospeševanju vendarle zmanjka nekaj moči. Res je, zverino je treba vrteti v višje vrtljaje, a tudi v spodnjem delu ni od muh.
Pri opazovanju izza ograde sem si zapomnil del, v katerem Fabiia poskoči in z vso silo s prednjim delom udari v trpežen asfalt. Uf, to mora biti kako leto pribitka za moj hrbet, si mislim, in ko sedim ob Hanninenu namesto Markkule, čakam na ta del poligona. S Hänninenom sva že na vrhu hriba, Fabia zaniha in . . nič.
Rjovenje motorja odločno preglasi trk dna razširjene Fabie in asfalta, blažilniki pa opravijo, kot da cesti ne bi ničesar manjkalo. Hej? ! Greva naprej in po kombinaciji počasnih in hitrih ovinkov z mučilnim ‘krožiščem’ (ob prestavljanju navzdol zaviranje na polno in ob naglem pospeševanju ponovno neusmiljena vleka za prestavno ročico) prideva na dolgo ravnino.
Juho ima pred seboj le zaslonček iz izpisano prestavo in opozorilne lučke. Zdaj v šesti prestavi gorijo vse, Fabia z zvokom nakaže, da je v igri ‘omejevalnik’, ko pogledam k nogam in opazim 170 km/h. In že zavirava, vratne mišice delajo drugo vajo. Tako še nekaj ovinkov, in ko je v meni začela zoreti ideja, da bi s Hanninenom zamenjala sedeža, Juho zapelje do mehanikov in moje avdicije je konec.
Hvala očetu in materi, da imam vsaj toliko centimetrov, sicer bi težko videl iz nizkega položaja sedenja.
Fabia za nove čase
Škoda je včasih nastopala tudi na relijih za svetovno prvenstvo, a večjih uspehov ni dosegla. Čehi so se po koncu sezone 2005 neslavno umaknili in začeli razvijati Fabio Super 2000. Dirkalnik je homologirala Fia pred prvim letošnjim relijem v Monte Carlu (serija IRC), na katerem je Juho Hänninen nekaj časa prepričljivo vodil, moštveni kolega Jan Kopecky pa je prav tako postavljal najhitrejše čase.
Fabia Super 2000, pri razvoju katere sta pomagala tudi Carlos Sainz in Hans-Joachim Stuck, velja za konkurenčen dirkalnik, šef Škodinega motošporta Michal Hrabanek pa načrtuje, da bodo do konca letošnjega leta zasebnikom prodali od 10 do 15 Fabij. Dve so že, ena izmed njih (Redbullova s Patrikom Sandellom za volanom) pa se že lahko pohvali s kar dvema zmagama na relijih za svetovno prvenstvo v razredu PWRC.
Pod motornim pokrovom Fabie Super 2000 brni Volkswagnov dvolitrski motor, ki ga za motošportne potrebe predelujejo pri francoskem podjetju Oreca (in je tudi v Polu S2000), kjer nastaja tudi nadgradnja dvolitrskega motorja FSI za Seata Leona v seriji WTCC. Pri razvoju češkega dirkalnika je pomagal tudi nekdanji Peugeotov in Mitsubishijev inženir Mario Fornaris.
Škoda Fabia Super 2000
Cena testnega vozila: okoli 250.000–300.000 EUR
Motor (zasnova): vrstni štirivaljnik, 1.998 cm?
Moč: okoli 195 kW (265 'konjev')
Navor: 245 Nm
Pogon: pasivni, stalni štirikolesni
Menjalnik: šeststopenjski, sekvenčni, proizvajalec X-trac
Blažilniki: Reiger Racing
Zavore: Brembo, koluti premera: spredaj 355 mm, zadaj 300 mm (asfaltna specifikacija)
Platišča: OZ, 18 palcev (asfalt)
Elektronika: Magneti Marelli
Največja hitrost: 190 ali 170 km/h, odvisno od menjalnika
Pospešek od 0 do 100 km/h: n. p.
Dolžina x širina: 3.992 x 1.798 mm
Medosna razdalja: 2.486 mm
Teža: 1.200 kg
Mitja Reven, foto: Mitja Reven, Primož Lemež, moštvo