Prvenstvo Super 2000 World Rally Championship se je izkazalo za pravo valilnico bodočih prvakov.
Bili smo v Grčiji, kjer je bilo na startu omenjenega prvenstva dirkalnikov S2000 kar deset posadk. Čeprav je bilo veliko oči uprtih v kasnejšega zmagovalca Juho Hänninena (Škoda Fabia S2000) in ljubitelja streljanja na glinene golobe in večkratnega obiskovalca ptujskega strelišča Naserja Al Atijaha (Ford Fiesta S2000), ki sta že ali najverjetneje še bosta podpisala za tovarniško ekipo Volkswagna (Polo R WRC), pa so poznavalci raje gledali predstave mladeničev iz bivših vzhodnih držav v številnih Fiestah. Dva Estonca, Ott Tanak in Karl Kruuda, Čeh Martin Prokop in Madžar Frigyes Turan so ne samo velik potencial, pač pa tudi fenomen v smislu sestavljanja proračunov za drage nastope v svetovnem prvenstvu, graditve imidža zase in za svojo državo. Kako jim uspe?
Najlažje je dejati, da so doma premožni, kar je v nekaterih primerih celo resnica. Pri 29-letnemu Martinu Prokopu imajo doma uspešno logistično podjetje JipoCar (transport, skladiščenje, najem avtomobilov), za 19-letnim Karlom Kruudo stoji podjetje Tere (hitro rastoče podjetje z mlečnimi izdelki, v katerem je njegov oče šef). Zanimiva je zgodba 23-letnega Otta Tanaka, ki ga je pod okrilje vzel nihče drug kot nekdanji tovarniški voznik Markko Martin. Se ga še spominjate sramežljivega, ki je s pomočjo mecenov in nacionalnega oljarskega podjetja zablestel na svetovni sceni, dokler ni nesreča in smrt njegovega sovoznika prekinila obetajočo kariero? Markko Martin je seveda ohranil stik s karavano relija za svetovno prvenstvo, ustanovil podjetje Markko Martin Motorsport (MM Motorsport) in ponudil roko talentiranemu Tanaku. Razlog je čisto človeški, pa seveda tudi finančni. Nekdo je tudi Martinu pomagal, da se je iz plašnega mulca iz Estonije prebil med dirkaško elito, predvsem pa lahko sedaj z dobrimi zvezami s podjetjem M-Sport (ki skrbi za dobro ime Forda na svetovnem prizorišču) ponudi nastope, ki se mu bodo v prihodnosti najverjetneje tudi denarno obrestovali.
Potem pa premišljujem, zakaj ni slovenskega dirkača v tej druščini (bivših) vzhodnoevropskih držav. Najlažje je reči, da je naš trg premajhen, kar seveda ne drži, sicer Estoncev ne bi bilo zraven. Izdatna pomoč Fordovih zastopnikov za posamezne države? Ni samo to, čeprav verjetno pomagajo po svojih močeh. Poznanstva in veze 'insajderjev', pa naj bodo to menedžerji ali bivši dirkači? Mogoče. Najverjetnejša in seveda najboljša možnost je seveda navezava kakšnega oljarskega podjetja in nacionalne zveze, ki vidijo v določenem dirkaču potencial in mu seveda pomagajo tako finančno kot tudi organizacijsko. Kaj pravite, to ni naloga zveze, saj ni menedžer? Ne bo držalo. Zveza ima v svojem statutu zapisano naloge, da ustvari primerne pogoje za dirkanje, poskrbi za promocijo in razvoj avtomotošporta. In vrhunski voznik je najboljša promocija za državo ter motivacijo sodirkačev, da ga premagajo. To pa je gibalo avtomobilskega športa: premagati najboljšega, favorita, zvezdo. Skratka, pripis Czech Ford National Team pri Prokopu ni zgolj okras ...
Se pri nas dela kaj na tem? Ne. Še vedno nimamo urejenega poceni pokala, iz katerega bi črpali mlade talente, še vedno nimamo nekega združenja sponzorjev (tudi tako imenovanega poola), ki bi družno podprli kakšen ambiciozen načrt, še vedno nimamo ... ah, poglejmo resnici v oči, še vedno nimamo ambicij in sposobnosti, da bi talentiranega dirkača spravili na dirke svetovnega prvenstva. Estonci, pa tudi Čehi in Madžari so nam lahko za zgled, da se da, le pristop mora biti pravi. (AM)
FOTO: moštva
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji