40 let Avto magazina: Renault 16 letnik 1967

Ko smo pred letom vozili prvi »16«, smo občudovali inženirje, ki so podrli starožitne predstave o zasnovi in podobi avtomobila. Preveč nov je bil, da bi mu povsem zaupali: Ali ni samo poskus? Danes je očitno, da renault 16 ni eksperiment, ampak dokaz, kako je moč smotrno izkoristiti napredek avtomobilske tehnike. Izboljšave letnika 1967 pa še bolj potrjujejo, da sta udobnost in varnost poglavitni odliki tega vozila.

Udobnost

Renaultu 16 pločevine niso krojili samo arhitekti in strojniki, ampak tudi socioologi, češ »v prihodnosti se bo zelo povečalo število družin z dvema otrokoma«. »16« je družinski avto. Kot vsa francoska vozila ima štiri vrata (na zadnjih so ključavnice, ki jih otroci ne morejo odpreti) in še ena povrh. Pa ni dostavno vozilo, saj sta prostor za potnike in prtljažnik povsem ločena.

Če rabiš, postane »16« tudi kombi: klop in naslonjač preobrneš naprej (brez težav ju lahko tudi vzameš iz avta) in snameš dvodelno poličko za naslonjačem, ki je prej zapirala prtljažnik. Peta vrata se odpro visoko navzgor in obstanejo v vsakem položaju. Avto je počitniško stanovanje, saj lahko sedeže obračaš in prestavljaš, da si urediš spalnico, ležalnike ali celo košek za dojenčka. Sedeži so udobni in čeprav so blazine mehke, so oblikovane tako, da se pri dolgi vožnji ne utrudiš.

Nad vso armaturno ploščo so odprtine za zračenje. Decembrski mraz je bil kot zanalašč, da smo preskusili novo »kurjavo«. Novi »16« ogreva svež zrak, ki ga zajema loputa pred pokrovom motorja. Zato so pred odprtine za zračenje povprek namestili dva radiatorja tako, da s posebno ročico na levi pod volanom urejaš pretok tople tekočine skozi spodnji in zgornji radiator. Tako lahko nastaviš, da ob notranji strani vetrne šipe kroži hladen ali mlačen zrak, pod noge pa ti ventilator piha topel zrak. S posebno ročico brezstopenjsko reguliraš vrtljaje ventilatorja in s tem seveda njegovo učinkovitost.

Notranjost »letnika 67« ni več samo smotrna, ampak tudi bogataška: oblazinjena armaturna plošča se zdi, kot bi bila oblečena v usnje in okrog instrumentov ter na volanu je tikovina. Poskrbeli so celo za komfort kadilcev: zraven pepelnika je prostor za zavojček cigaret, pipo ali cigaro pa lahko odložiš v jekleno prijemalko.

Varnost

Samonosna karoserija je zelo trdna: na dno so privarjeni prešani profili in na strehi sta »rogova«, ki pomagata, da ni prehudo, če se avto postavi na glavo. Gotovo sodita k varnosti tudi premična žarometa, ki ju preprosto obrneš navzdol, da bi luč ne zaslepila drugih voznikov, kadar je avto zadaj preveč naložen.

Na zasneženi cesti v Škofjo Loko smo spustili volan in silovito zavirali. »16« ni zaneslo. Prednje kolutne zavore in bobnaste zavore na zadnjih kolesih, so usklajene in vsa čast napravi, ki uredi, da zadnji kolesi ne blokirata. Udobnost in varnost — eno gre vedno na račun drugega. Pri renaultu so ju znali uskladiti. Motor je spredaj in poganja prednji kolesi. Takšna zasnova, ko zadnje osi ne obremenjujejo diferencial in pogonski gredi, pomaga, da je laže vzmetiti zadnji kolesi. To je za udobno vožnjo zelo pomembno. Tako ima »16« tudi zadaj vzvojne vzmeti in vsako kolo je pritrjeno na posamični vzdolžni nihajoči ročici.

Tako kot pri zadnjih kolesih pomagajo tudi vzmetem prednjih koles posebni gumijasti vložki. Zaradi tega vzmetenje »požira« tudi udarce od strani, ki bi jim samo teleskopski hidravlični blažilci' ne bili kos. Morda boste vprašali, zakaj pišemo toliko o vzmeteh, ko smo obetali, da bomo opisovali varnost? Zato, ker takšno vzmetenje ublaži kratke udarce, (na primer zaradi zarez na betonski cesti), ki jih povzroče radialne gume. Le-te pa pomenijo bolj varno vožnjo v ovinku in pn zaviranju. Vsa vozila »16« imajo radialne gume, pa so vseeno udobna.

Na serpentinah kočevske ceste smo poskusili vse, da bi spravili vozilo iz ravnotežja. Kazalec na merilcu hitrosti je ves čas nihal med 115 in 130. In samo v najbolj ostrih ovinkih smo morali prestaviti v tretjo - takrat motor zelo zatuli - da sta nas prvi kolesi varno potegnili iz zagate. »16« se prilepi na cesto.

Na makadamskih serpentinah ceste na Blegoš, se renault 16 prav tako izkaže. V ostri serpentini se sicer najprej ustrašiš, ko se vozilo zelo nagne, toda kmalu spoznaš, da ni bojazni, da bo avto zaneslo. Ce preveč pridrviš, se vozilo zelo nagne, gume zacvilijo, toda zdrsujejo tako, da same zavirajo.

Vožnja

Ko smo pred letom preskušali renault 16 na strmem posutem klancu na Mengeško kočo, smo ugotovili, da prednji kolesi zdrsujeta. V breg se namreč premakne težišče vozila preveč nazaj in pogonski kolesi sta premalo obremenjeni.

Tokrat smo »letnik 67« pognali v zasnežen odcep proti Lubniku. Pohvaliti moramo novo sinhronizacijo med prvo in drugo prestavo, spet pa smo na strmem klancu opazili slabosti prednjega pogona. Toda prav na snegu se je pokazalo, da radialne gume to slabost omilijo.

V motorju (vse ohišje je iz lahke kovine) niso skrite gigantske moči. Pa saj gre vendar za družinski avto in ne za dirke. Konstruktorji motorja so očitno bolj mislili na nedeljske voznike, ki neradi prestavljajo, kot pa na tiste, ki hočejo prehiteti vse, ko se na semaforju prižge zelena luč.

Poznamo vozila z 1, 5-litrskim motorjem, ki bolje pospešujejo kot »16«, pa tudi takšna, ki jim »16« tudi po mestu uide. Pri tem zelo pomaga, da motor najbolje potegne pri razmeroma nizkem številu vrtljajev (največji navor pri 2800 vrtljajih v minuti), pa se tako ni treba preveč truditi s prestavno ročico. (Tega bodo gotovo voznice še posebej vesele.)

Ko smo že pri ženski za volanom, sodimo, da se bodo jezile zaradi trde zapore prestave za vzvratno vožnjo. Za tolažbo naj jim povemo, da ima uplinjač novega »16« samodejno napravo za vžig in ni več treba razmišljati, ali naj potegneš loputo za zrak ali ne. »16« natančno z lahkoto upravljaš. Volan je za mladostne voznike sicer nekoliko preveč neposreden. Zdi se, da so ga izboljšali, saj je sedaj treba četrt zavrtljaja manj, da kolesi obrneš s skrajne leve na desno.

V smotrnost

Kdo bi se branil vozila, ki bi bil cvetober samih dobrih lastnosti? Žal ga še ni. Tudi »16« ni vozilo brez slabosti. Toda zelo malo jih je. Tako kot poznamo le malo vozil, ki bi se bolje prilagodila praktičnim potrebam voznika današnjega (pa tudi jutrišnjega) dne. Renault 16 ni modno vozilo in njegova lepota je smotrnost.

Tovarna sodi, da ji »16« dolgo ne bo treba izspremjati. Nameravajo ga samo izboljševati. Renault 16 letnik 1967 nas je o tem tudi prepričal. Pravijo, da je »16« avtomobil srečne prihodnosti: daljših in pogostnejših počitnic, večjih družin, dolgih vikendov in z njimi izletov v bolj daljne kraje. Konstruktorji so očitno tudi mislili na bolj gost promet, zato daljše in napornejše vožnje, pa so storili vse, da bi bilo v avtu kar najprijetneje.

Avto seveda ni stanovanje. Toda lepo je, če je v njem tako, kot v skrbno opremljenem domu. Žal je ta Renaultov dom na štirih kolesih za naše razmere še drag. Pa saj gre vendar za avto bližnje prihodnosti . .

Meritve

Izmerili smo:

Največja hitrost: 141, 8 km na uro.

Kilometer brez zaleta: 38, 9 sekunde - hitrost zadnjih petih metrov 126 km na uro.

Poraba goriva (izmerjena na poti 4 km):

• z letečim startom in po merilcu hitrosti od 50 km na uro do 90 km na uro (povprečna resnična hitrost 60 km na uro): 7, 2 litra na 100km;
• brez zaleta in s pospeševanjem na 110 km na uro (povprečna resnična hitrost 65 km na uro) . . 9, 7 litra na 100 km.

Natančnost merilca hitrosti:

• kazalec na 60 resn. hitrost 55 km/h
• kazalec na 80 resn. hitrost 74 km h
• kazalec na 100 resn. hitrost 95 km''h
• kazalec na 120 resn. hitrost 113 km/h

Izmerili so (ne gre za podatke, ki jih daje tovarna):

Poraba goriva:

• na potovanju: najmanj 8, 5 litra na 100 km in največ 13, 5 litra na 100 km;
• po mestu: najmanj 11 litrov na 100 km in največ 15 litrov na 100 km.

Zavorna pot: (na dobrem suhem cestišču)

• pri hitrosti 60 km h - 21 m
• pri hitrosti 100 km h - 57, 5 m
• pri hitrosti 140 km h - 120, 5 m

Cena: 1520 dolarjev in 1330 N din

Zavarovanje: obvezno 183, 13 N din - kasko 450, 63 N din

Cestnina: 170 N din na leto

Barve: bela, bordojsko rdeča, metalno siva, modra

Uvoznik: Cosmos, Ljubljana

Ante Mahkota (AM 01/1967)

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere