Alfa Romeo Giulietta

55-77-10 . . Bila je Giulietta, mala Giulia. Mala Julija. Julči. Avtomobil, ki je tej znamki določil značilnosti, ki veljajo še danes. 1955. Bila je Nuova Giulietta, eden prvih izrazito klinasto oblikovanih avtomobilov tega planeta. Nova mala Giulia, nova mala Julija, nova Julči. 1977. Zdaj je Giulietta, mala Giulia. Mala Julija. Julči. 2010.

6. 5. 2010

A vsako vračanje k uspešni zgodovini je velika zaveza. Julči mora v drugi reinkarnaciji potrditi slavo svojih (imenskih) predhodnic, zato je tako nova, da ima z modelom Alfa 147, katerega zamenjuje, skupen le še grb te znamke.

Giulietto so zgradili na novi platformi, ki je modularna, kar pomeni, da je zasnovana tako, da ji lahko hitro podaljšajo medosje in/ali razširijo koloteka, kar spet pomeni, da bomo na tej platformi v prihodnje videli predstavljene tudi druge modele različnih velikosti.

Pa ne le znamke Alfa Romeo; najverjetneje, če se bo izšel načrt s Chryslerjem, celo modele te znamke.

Poleg tega je, po besedah inženirjev, platforma s podvozjem izdelana tako, da lahko do zadnje osi pride kardanska gred, da je na njenem koncu diferencial in da od njega h kolesom vodijo polgredi.

Z drugimi besedami: pogon bo lahko tudi štirikolesni – ali le zadnji, na kar ljubitelji Alf čakajo že od začetka devetdesetih in o čemer se ves čas bolj ali manj potihoma šušlja – zadnje besede o tem govorijo o novem Spiderju.

Pa nazaj k Julči in njeni platformi. Ta se hvali tudi s spretno izbranimi in uporabljenimi materiali, vse do plastike (resda slednje le marginalno), zaradi česar je precej prihranila pri masi.

Na prednjem delu je oblika pomožnega okvirja takšna, da se pri morebitnem trku nastala energija absorbira še po tretji poti (prek dna, sicer pa klasična rešitev predvideva le dve poti energije), dno pa je tudi precej aerodinamično, saj je večinoma ravno in pokrito.

Spredaj je prema, ki jo v osnovi poznamo že dolgo, a je tokrat na novo oblikovana, povsem nov pa je volanski sistem z dvema zobnikoma (okvirček), ki ohranja povratni občutek vodenja klasičnih (mehansko hidravličnih) rešitev in omogoča prihranek goriva ter lažjo manipulacijo električne izvedbe.

Še bolj zanimiva je prostorsko skromna zadnja prema z več vodili, kjer je veliko aluminija in ki zaradi zasnove omogoča preprosto prilagodljivost kotov nagiba zadnjega kolesa za različne motorne izvedenke.

Pravijo, da je nastavitev podvozja pri vseh motornih različicah takšna, da se Giulietta v svojem razredu (v ovinkih) najmanj bočno nagiba ter da ima najbolj neposreden volan.

Kako so platformo nadgradili, je dobro vidno na fotografijah; medtem ko zadek prinaša svežino v obliki luči, ki s tehniko LED ponoči ustvarja videz zvrnjene šestice, je prednji del tako podoben Mitovemu, da ga je težko ločiti.

Pozoren je treba biti na žarometa, ki nista le nekoliko drugačne oblike, ampak imata tudi dnevne luči LED. Pa še k boku: silhueta ne prinaša revolucije, le čedno sodobno interpretacijo športnega videza kombilimuzine ter osmih različnih platišč, vrata pa so (za zdaj? ) tam le dvoja.

In medtem ko se zdi Giuliettina zunanjost le odrasel videz Mita, je notranjost povsem neprepoznavna. Tako splošen videz kot drobni detajli v ničemer ne spominjajo na druge Alfe, z izjemo merilnikov, ki so (kot pri Alfi 159) pospravljeni v dva tulca. Vse drugo je novo in drugačno.

Navdušuje več mest za drobnarije (vključno za plastenke), kot smo pri Alfah vajeni, presenečajo reže za zrak dolgočasne oblike in precej dobri materiali na otip, spet navdušuje ergonomija in spet presenečajo nekateri gumbi na sredinski konzoli, ki delno (predvsem po mehaniki gibov) spominjajo na – Minijeve. Le da so tu precej širši.

Lep del notranjosti so tudi njene barve; Giulietta ponuja številne barvne kombinacije (sedeži so denimo na voljo v štirih barvah tkanine) in okrasne materiale, upoštevaje vse skupaj pa v Giulietti skrbi za opazen športno-eleganten vtis notranjosti. Tudi dve vrsti usnja (perforirano ter videz pletenja) za sedeže sta na voljo.

Skoraj nihče ne ostane nepotešen ob ponudbi motorjev. Dva turbodizla in trije turbobencinski poskrbijo za širok razpon moči vse od vstopnih 105 turbodizelskih 'konj' za tiste, ki si bolj želijo Giulietto zaradi videza ali prostornosti, pa do 235 turbobencinskih 'konj' za takšne, ki menijo, da mora biti Alfa Romeo na cesti hitrejši od drugih.

Vsi motorji so se nedavno že dokazali v drugih avtomobilih tega koncerna, a so pravzaprav še povsem sveži, kar v tem primeru pomeni tudi sodobni in (nekateri) tudi tehnično edinstveni.

Zmogljivejši 1, 4-litrski bencinski turbo se hvali s tehniko Multiair, ki nima več lopute za plin (to delo opravljajo ventili s spreminjajočim gibom, rešitev pa prinese okoli 15 odstotkov več navora, 10 odstotkov več moči in 10 odstotkov manjšo porabo ter izpust ogljikovega dioksida), motor 1750 TBi je v tem avtomobilskem razredu specifično najmočnejši (134 'konj' na liter in 194 njutonmetrov na liter prostornine, zasluga pa gre seveda številnim naprednim tehničnim rešitvam), turbodizla pa se hvalita z zadnjo generacijo skupnega voda ter s serijskim filtrom delcev.

Vsi motorji so dovolj čisti za norme Euro5, vsi svoj navor dostavljajo ročnemu (6) menjalniku, in če odštejemo skoraj dirkaški 1750 TBi, je pri vseh serijski tudi sistem start&stop. Alfin dvosklopčni menjalnik TCT, ki ima suhi sklopki ter 23 patentov, so sicer naznanili, a je njegova razpoložljivost še zavita v tančico; znano je le, da bo na prodaj prihodnje leto.

Dobra serijska opremljenost je eden od Giuliettinih glavnih adutov. Ni namreč Giuliette brez (sistema) DNA, kar pomeni, da imajo vse tudi stabilizacijski VDC, vključno z elektronskim diferencialom Q2. Sicer pa DNA s tremi stopnjami kot že pri Mitu nadzira delovanje motorja, zavor, krmiljenja in vzmetenja, ko pa bo opremljena še z menjalnikom TCT, bo nadzirala tudi njegovo delovanje.

Giulietta bo na voljo z dvema paketoma opreme in že v prvem bodo med drugim šest varnostnih blazin, elektrika (daljinska osrednja ključavnica, štiri šipe, zunanji ogledali), ročna klimatska naprava, potovalni računalnik in ulita platišča.

Pogrešamo v usnje odet volanski obroč (! ), a ta pride v drugem paketu, ki pa ga bo mogoče nadgraditi še z dvema paketoma (Sport in Premium). Iz naštetega je izvzeta različica 1750 TBi, kjer pomeni Quadrifoglio Verde tudi bogat paket opreme, sicer pa prav veliko za doplačilni seznam ne ostane več, le še kakšna posebna barva, navigacijski sistem (vgrajeni ali prenosni TomTom) ali panoramsko strešno okno.

Za tole Julči pravijo, da se v primerjavi z Alfo 147 vsem dodatnim pritiklinam navkljub zaradi prihranka pri masi ni nič zredila. Pravijo celo, da je za 20 kilogramov lažja od vodilnega modela tega avtomobilskega razreda.

In čeprav je Giulietta ona, Julija, si številk 55-77-10 ne kaže predstavljati kot njenih mer. So namreč le letnice, ki nas spominjajo, kako daleč v preteklosti je že čas, ko smo prvič vzdihovali za njo.

Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc

Prvi vtis
  • Videz

    Malo večji MiTo, a z zrelejšim pogledom. Skladne in tekoče poteze, veliko značaja.

  • Motorji

    Razpon od 77 do 173 kilovatov težko pusti kakšno željo neizpolnjeno. Vsi so sodobni, kar se pozna tudi pri normni porabi ter izpustu CO2.

  • Notranjost in oprema

    Notranjost je sicer korektna, a na prvi vtis manj prepričljiva od zunanjosti ter od vgrajene tehnike. Je pa oprema bogata, tako kot možnost izbire materialov sedežev in barv.

  • Cena

    Giulietta ni le čedna, temveč tudi serijsko tehnično odlična. Skozi te oči je cena ugodna.

Prva ocena

Ena dobra Alfa. Pa ne zaradi legendarnega imena. Tehnika (motorji, podvozje), serijska oprema in videz so tisto, kar bo kupce vleklo k njej. No, najbrž v nasprotnem vrstnem redu.