Modno zelena alfasud, ki sem jo iz Milana pognal proti Ljubljani, je s tolikšno ihto požirala kilometre betonskega traku, da so se ji čudile celo precej bolj ugledne sestre s severa. Oči radovednežev - že v Italiji, še bolj pa pri nas - so naznanjale, da se mladi tovarni iz Pomigliana d'Arca pri Neaplju uresničujejo zastavljene želje: poriniti avto, z milanskim grbom na nosu, z oltarja dragocene slave med manj premožne, pa zato številnejše kupce. Pa vseeno sem imel na cesti le redkokdaj občutek, da se vozim v najcenejšem alfa romeu, kar jih je kdaj koli bilo.
Celoten članek iz Avto magazina številka 25/1973 si lahko preberete v PFD obliki.