Audi A1

23. 7. 2010 | Tomaž Porekar
Deli

Zmanjševanje (downsizing) je v avtomobilski industriji zelo modna oznaka. Se torej zahteve kupcev znižujejo? Ni videti. Zakaj torej Audi predstavlja svoj prvi model v razredu majhnih z oznako premium?

Če poenostavimo, je odgovor na dlani tekmeca BMW. Ime mu je Mini. Ta je s svojo majhnostjo mer in izbrano ponudbo opreme ter prestiža že osvojil svet. Zdaj se mu je s svojim novim A1 pridružil še Audi. Računa, da se bodo kupci pri izbiri zanj ozirali po vseh dobrih straneh znamke: naprednem oblikovanju, kakovosti, ki ne prenese kompromisov, in prepričljivi učinkovitosti novega modela. Novi A1 je dolg manj kot štiri metre, ima le dvoje bočnih vrat, zunanjost pa je ohranila večino Audijevih družinskih potez. Predvsem je tu značilna okvirasta Audijeva maska, pa tudi žarometi so po meri vseh Audijev. Teže bi to trdili za zadnje luči, ki so za avto takšnih majhnih mer nekam preveliki, in zdi se, da kar 'obremenjujejo' zadek.

Enostavno obliko zunanjosti nadgrajuje tudi počutje v notranjosti. Tudi ta je pač v slogu majhnega avtomobila, a je prostornost (na sprednjih sedežih) kljub temu kar zgledna. Zadaj je za potnike manj prostora, predvsem za večje. Pa saj je ta A1 predvsem kupe! Prtljažnik ni presenečenje, velikost je podobna, kot je pri večini manjših družinskih avtomobilov, kakršnih mer je pač tudi A1. Pomembnejši del notranjosti je oprema, oziroma kaj vse lahko – za dober denar, seveda – za ta miniprestižni avtomobilček dokupimo.

Ugaja oblika armaturne plošče z vodoravnim dodatkom, ki so ga oblikovalci zasnovali kot nekakšen spomin na letalsko krilo, z okroglimi prezračevalnimi režami (pozdrav iz TT! ), ki bi lahko bile tudi odprtine reaktivnih motorjev . . Audi pomeni predvsem kakovost notranjosti, materialov, ki jih uporabljajo, pa tudi izdelavo, s katero postrežejo. Vse to seveda ponuja tudi A1. Dodatki so denimo usnjeni ali različnih barvnih odtenkov, s čimer lahko po lastnem okusu opremimo kabino.

So pa tudi zaslon za dodatek, ki ga pri Audiju označujejo kot MMI (multi-media infotainment), v katerem so združene najraz­ličnejše upravljavske in zabavne informacije. Z njim postane A1 odrasel, kot drugi modeli iz Audijeve ponudbe. Seveda se je mogoče zadovoljiti tudi z manj, lahko le z osnovnim radiem, ki podpira še predvajanje CD-jev in MP3-jev. Razpon tistega, kar dobimo, je zares širok, spiski dolgi, zapleteni in tudi cenovno ne tako skromni. A1 prepriča z odličnima prednjima sedežema, ki že v osnovni različici dajeta zadovoljivo stransko oporo.

Karoserijsko je mali Audi povsem nov, kot to da slutiti že njegova oblika, a tudi konstrukcija pločevinastega dela karoserije v marsičem odgovarja zahtevnejšim normam Audijeve znamke. To najbolj opazimo pri vožnji. Takrat namreč uživamo v mirnem teku, učinkovitejšem preprečevanju kakršnihkoli zvokov iz podvozja in blaženju lukenj na cesti, točnejšem vodenju z volanom in zanesljivejšo lego na cesti. Trdnejša karoserija, ki je kljub vsemu tudi izredno lahka, k temu zagotovo prispeva svoj del, hkrati so pri Audiju nadgradili tudi dele podvozja, ki so jih sicer prevzeli od 'brata' A1, Volkswagnovega Pola.

V primerjavi s Polom je medkolesna razdalja nekoliko širša, za 14 milimetrov, tudi volan je nekoliko bolj neposreden. Za dodatno vozno stabilnost poskrbi še ESP z Audijevim dodatkom, elektronsko diferencialno zaporo. Če elektronika zazna, da začne notranje pogonsko kolo v ovinku izgubljati stik s cesto (tik pred spodrsavanjem), za trenutek vklopi zavorno čeljust na tem kolesu. To povzroči, da se del pogonskega navora preseli na zunanje pogonsko kolo, ki ta navor prenese na podlago. Ta sprememba omogoči, da se A1 samodejno usmeri v ovinek.

Od Pola si je A1 sposodil tudi pogonske stroje. Za začetek so pri Audiju najavili štiri različne, pri čemer bodo trije na voljo od začetka prodaje: to sta dva turbobencinska z oznako TFSI ter prostorninama 1, 2 in 1, 4 litra, turbodizelski (TDI) pa je 1, 6-litrski. Osnovni motor je seveda 1, 2-litrski turbobencinski, kljub 'skromnim' 63 kilovatom (86 'konjem') pa je za nekaj več kot tono težak avtomobilček to povsem dovolj. Vozne lastnosti presenečajo, tudi nepazljiva in prepogosta uporaba polnega plina se ob koncu vožnje izkaže kot dovolj gospodarna glede porabe goriva. Nekoliko moti le navezava tega motorja (z zelo ugodnim območjem navora v nižjih vrtljajih) na le petstopenjski ročni menjalnik.

Večji turbobencinski motor lahko izberemo s šeststopenjskim ročnim ali sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom (DSG). V obeh primerih je A1 z motorjem 1, 4 TFSI z 90 kilovati (122 'konjev') precej bolj športno usmerjen in zagotovo zanimivejši za vse, ki jim je za več kot le za zadovoljivo in nezahtevno vožnjo. Nekje na sredi med obema, a glede porabe goriva prav gotovo najmanj zahteven, je 1, 6-litrski turbodizel s 77 kilovati (105 'konji').

Tudi tu pa za zdaj naletimo še na težavo, ki se imenuje povezava izključno s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Audi za poznejše mesece, a najbrž še v letošnjem letu, obljublja še nekoliko slabotnejšo različico TDI z le 66 kilovati (90 'konji'), ki bo namenjena predvsem za tiste trge, na katerih izpust CO2, manjši od 100 gramov, pomeni posebno nakupovalno spodbudo.

Komu je Audi A1 pravzaprav namenjen? Če gre za kupce na Audijevem domačem trgu, torej v Nemčiji, je odgovor jasen. Računajo na tri vrste kupcev: prvi so moški med 25. in 29. letom starosti, ki so pravkar dobili svojo prvo službo in jim pomeni ta prvi klin na njihovi poklicni poti. Drugi so ženske v tridesetih starostnih letih, ki se jim mudi po karierni lestvici navzgor, so izobražene, živijo same ali s partnerjem in se zanimajo za modo, oblikovalske dosežke ter kulturo. Tretji pa so člani gospodinjstev, ki že imajo nekaj avtomobilov in jim bo A1 pomenil dodaten pripomoček za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki si izmenjujejo družinske avtomobile. Vsem pa je skupno predvsem to, da se počutijo mlade, mestne in da uživajo v sodobnem slogu življenja.

Tomaž Porekar, foto: tovarna