Ko voznik pritisne na gumb za zagon motorja, se oglasi kot klasičen športni osemvaljnik. Bencinski, da ne bo pomote.
Na boku piše V8 T kot na kakem od Audijevih športnih modelov RS. Potem se človek sprehodi do zadka, tam pa se skrivajo tri precej bolj plebejske črke: TDI. Ja, SQ7 je dizel. A če bi z njega sneli oznako TDI, bi po videzu in zvoku tudi bolj poznavalska ušesa prepričali, da gre za klasični bencinski osemvaljnik.
Pri Audiju so na zvok motorja (ta je lahko, če mu tako ukažete prek razvedrilno-informativnega sistema, tudi tišji in manj bencinski) ponosni. Na novinarski predstavitvi je bilo prav zanimivo, da smo se po mestu vsi vozili mirno, v čim nižjih vrtljajih, z nežnim pritiskom na stopalko za plin. Ne zato, da 900 njutinmetrov ne bi zbezljalo in SQ7 pognalo do globoko ilegalnih hitrosti, ampak zaradi tega zvoka. Zasvoji in vedno znova navduši z odličnim prikrivanjem dizelskega porekla.
Pri višjih vrtljajih je sicer zabave hitro konec, saj zvok dobi bolj dizelski karakter, sploh pa se veselje ustavi že pred petimi tisočaki vrtljajev. A glede na to, da je med motorjem in kolesi osemstopenjska avtomatika, je takih trenutkov bolj malo. Ne nazadnje SQ7 do 100 kilometrov na uro pospeši v manj kot petih sekundah.
Motorna tehnika, ki to omogoča, je zapletena: štirilitrski V8 ima sistem skupnega voda z 2.500 bari pritiska in kar tri puhala: v najnižjih vrtljajih deluje turbina, ki jo poganja elektrika, nato se ji naprej pridruži ena, pri višjih vrtljajih pa (ko se začne odpirati še drugi izpušni ventil) še druga klasična turbina (s spremenljivim naklonom lopatic). Posledica: navor, ki je na voljo od prostega teka, in takojšen odziv na ukaze s stopalke za plin.
Seveda je 435 'konjem' in 900 njutonmetrom navora prilagojeno tudi podvozje dobrih pet metrov dolgega in krepko več kot dve toni težkega SUV-a: stabilizatorji so elektronsko nadzirani in prilagodljivi (s pomočjo elektromotorja in planetnega ozobljenja, zaradi tega sistema in električne turbine pa del električne napeljave deluje z napetostjo 48V), zato se SQ7 v ovinkih skoraj ne nagiba, a še vedno zmore (pol)terensko dolge gibe koles. Volan krmili vsa štiri kolesa, športni diferencial zadaj zmore vektorirati navor, zavore pa so zmogljive. Vse skupaj je bilo dovolj, da smo pri vzponu na gorski prelaz sledili četici motociklistov, pri spustu pa smo jih pustili zadaj. In zavore so kakih 10 kilometrov menjav med hitrimi ravninami in ostrimi ovinki in 700 metrov višinske razlike prenesle brez težav!
Seveda ne manjka tudi asistenčnih sistemov, tudi takšnega, ki v avtocestnih zastojih do 64 kilometrov na uro SQ7 vozi sam, a tale Audi kljub videzu ni le prostoren in ležeren pripomoček za transport: zna biti tudi presunljivo hiter, a vseeno dovolj varčen pet- ali sedemsedežni športnik. Ob tem ne vzbuja prav nobenega pomisleka o tem, ali je njegova cena (ki sicer še ni znana, a je na podlagi nemške cene ni težko napovedati) upravičena.
Dušan Lukič, foto: Audi
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja