Vsako od teh poimenovanj je najmočnejši različici 135i Coupe pisano na kožo ? M1 je logično, a ga nočejo, Tii je zgodovinsko, a so ga pritaknili le prototipu. Sicer pa: ali ni vseeno?
Ko sediš za volanom tega avtomobila, ti je vseeno, katera oznaka se blešči na zadku. Novi kupe iz bogate BMW-jeve družine znova dokazuje, da so lahko tudi kupeji uporabni. Če ga primerjamo s tri- in petvratno serijo 1, lahko novincu pokažemo fige le zaradi težjega vstopa na zadnje sedeže; sicer je prostora prav toliko kot pri omenjenih različicah (zaradi 20-milimetrskega prirastka pri zadnjem koloteku celo malce več! ), prtljažnik pa je celo večji! V tovarni so se pohvalili s 370-litrskim prtljažnikom (klasična Enka le 330), ki se lahko po potrebi poveča tudi zaradi preklopljive zadnje klopi v razmerju 60 : 40.
Voznik bo cenil odlično ergonomijo delovnega prostora, od idealne postavitve stopalk do priročne ročice menjalnika, od športnih sedežev (serijsko! ) do bogate opreme. Seveda lahko tudi pri seriji 1 kupe naročite vse tisto, kar smo že videli v drugih različicah s črno-modrim znakom na nosu. Razvajate se lahko s sistemom iDrive, s katerim ukazujete klimatski napravi, navigaciji, telefonu itd., varčujete s sistemom Brake Energy Regeneration (ponovno uporabljena energija pri zaviranju, ki se sicer porazgubi s toploto), s funkcijo Auto Start Stop (ko se ustaviš na križišču ali v gneči, v prostem teku menjalnika motor ugasne), z elektromehaničnim servovolanom (ki privarčuje nekaj goriva) in s sistemom Active Steering (delovanje v odvisnosti od hitrosti), za boljši izkoristek in manjše onesnaževanje pa so pritaknili še prikazovalnik priporočene prestave. Pri turbodizelskih različicah so dodali tudi filter trdih delcev, ki se zaradi namestitve bliže motorju zelo hitro segreje do delovne temperature, vsem pa so namenili serijsko praznovozne gume (Run Flat Tyres).
Naključnim opazovalcem ne bo težko prepoznati posamezne različice ? najzmogljivejši 135i bo takoj prepoznaven po serijskem ‘M-looku’ (ali ne povemo s tem vsega? ), pri dveh turbodizelskih različicah pa boste morali pogledati na zadek ali pokukati na gume. Najšibkejši 120d bo imel 16-palčna, poskočnejši 123d 17-palčna in mišičasti 135i kar 18-palčna kolesa. Če slučajno zasledite šeststopenjski samodejni menjalnik, potem je to vsaj za zdaj zanesljivo najšibkejša različica; pri močnejših se boste morali zadovoljiti s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Zadovoljiti?
Kot lahko razberete v priloženi tehnični tabeli, je moči za tako majhen avtomobil več kot dovolj. Šibkejši ima po zaslugi turbopuhala s spremenljivim lopatjem (2, 55 bara največjega tlaka, piezo injektorji) kar 130 kilovatov, močnejši aluminijasti turbodizel ima kar dve turbopuhali (manjše za hitrejši odziv, večje za polno moč) in prek skupnega voda (3. generacije) ter piezo injektorjev (2.000 barov tlaka! ) doseže kar 150 kilovatov, predvsem pa navdušuje s kar 400 Nm največjega navora, 135i pa . .
Gospodje in dame, lahko ga imenujemo tudi M1 ali Tii (saj se še spomnite avtomobilov serije 02 iz leta 1966, ki so imeli zadnji pogon in prostor za štiri potnike, predvsem pa navdušujočega 2002 Turba) lahko pa tudi raketa ali izstrelek ? več kot 300 ‘konjev’ za tako majhen avtomobil je številka, ki se ji moramo prikloniti. Čisto počasi in spoštljivo, z nosom do prstov na nogi.
Ni treba biti pameten, da vam je takoj jasno, da z zadnjim pogonom z izklopljenim stabilizacijskim sistemom DSC (Dynamic Stability Control) in s 400 zelo uporabnimi njutonmetri (široko območje delovanja, kar smo pri močnejšem turbodizlu pogrešali) pravim voznikom zagotavlja užitek v vožnji, frajerskim pa nočno moro. Podvozje je znižano za 15 milimetrov, predvsem pa pomaga elektronska zapora diferenciala, ki je nameščena serijsko pri obeh močnejših različicah.
To ni klasična zapora, ampak le elektronski pripomoček, ki ob izklopljenem DSC zavira notranje kolo pri polnem pospeševanju iz ostrih ovinkov. Tako pri 135i in 123d iz ‘hardov’ ne boste videli le ene črne črte, vedno bosta namreč dve! In verjemite nam, sploh pri 300-‘konjskem’ kupeju ne boste imeli težav s prehitevanjem. Trilitrski šestvaljnik, dve manjši turbopuhali (manjša vztrajnost pomeni hitrejši odziv), elektronsko omejenih 250 km/h in le 5, 3 sekunde od nič do 100 km/h. Ko boste med nasmehom s težavo izustili ‘ježešmarija, to pa letiii’, boste iz stoječega starta že leteli s hitrostjo, ki je dopustna le še na avtocesti. No, pa se spet lahko priklonimo, čisto do tal.
Čeprav ni najlepši, še zdaleč ne najuporabnejši, čeprav mogoče ni pravilno poimenovan in čeprav je vsekakor predrag, bi ga v družini vendarle imel za drugi avtomobil. Za ženo? Mogoče, čeprav mislim, da ne bi prišla na vrsto. Bi ga imel celo za prvi avtomobil? Tudi. Bodo zadaj že potrpeli.
Aljoša Mrak
Foto: tovarna