Ne nasedajte asociacijam . . Najmanj dve se utrneta; ena na račun imena novega Chevroleta, druga na račun njegovih predhodnikov. A nobena ne drži.
Dokler ga ne vidite, se ob njegovem imenu utrne dvoje: ali avtomobil, namenjen križarjenju (kar načelno sicer lahko je, ni pa za to ravno tipičen), ali pa avtomobil, ki bi rad bil enoprostorec, pa mu to ne uspeva povsem. Razlog za zadnje je seveda avtomobil s podobnim imenom, ki ga ponuja Chrysler.
Narobe je tudi, če imate o njem mnenje, ki izhaja iz časov Daewooja. Cruze sicer sledi osnovni filozofiji – ponuditi trgu tehnično sodoben avtomobil za sprejemljivo ceno. Toda Cruze ni (več) avtomobil, ki bi podcenjeval (evropskega) kupca in njegove razmeroma visoke tehnične standarde.
Jasno je, da za svoj denar ne more ponuditi vsega. Že v osnovi je, dokler na trg ne pride petvratna različica (kombija pa zagotovo ne bo), jasno, da meri na avtomobilsko manj razvite trge, a to še ne pomeni, da ni vreden razmisleka tudi v tem koncu Evrope. Cruze bo namreč na prodaj v Aziji, Ameriki in Evropi, izdelovali pa ga bodo najprej v Koreji (tudi za evropski trg), kasneje pa še v Rusiji in v ZDA. To pomeni, da želi biti globalen avtomobil, kar spet pomeni, da mora zadovoljiti različne želje in zahteve.
Njegovi osnovni prednosti, gledano s tukajšnjimi očmi, sta dve: videz in prostornost.
Z videzom znova preseneča; do neke mere nadaljuje oblikovalsko sliko, začrtano z zadnjimi modeli te znamke (predvsem od spredaj, čeprav je zdaj tam dvodelna maska hladilnika), prinaša pa tudi nekaj svežine. Z vseh strani je videti čeden in skladen, morda celo nekoliko športen in agresiven. Bolj, kot v resnici je. A takšna je pač danes avtomobilska karoserijska moda. Pri Chevroletu pravijo, da Cruze predstavlja nov, globalen oblikovalski jezik te znamke. Začenši s tipično konkavno bočno površino.
Z nekaj več kot 4, 5 metra dolžine se uvršča v spodnji srednji razred, z obliko karoserije (štirivratna limuzina! ) pa v vsaj pri nas manj priljubljeno podskupino v tem razredu. Glede na navedeno lahko pričakujete velikost notranjosti: potnikom je namenjeno dovolj prostora na prednjih sedežih in nekaj manj na zadnji klopi, prtljažnik pa je s 450 litri (po normah VDA) za ta razred velik. Ni pa seveda prilagodljiv kot pri kombilimuzinah.
Notranjost je v Cruzu lepo urejena in se zdi 'nevtralna' – ne želi ugajati kakemu posebnemu, ampak več okusom hkrati. Merilniki so 'čistega' oblikovanja in osvetljeni z diodami LED, armaturna plošča pa je simetrična, kar pomeni, da je desna stran preslikava leve, seveda z izjemo komand za upravljanje. Pri Chevroletu imajo to za poseben oblikovalski izraz, povzet po Corvetti; to seveda drži, in če že ni komu všeč, je vsaj nemoteče, je pa tudi res, da takšno armaturno ploščo laže (beri: ceneje) prilagodijo desnemu volanu.
Kakorkoli že, celotna notranjost od armaturne plošče nazaj ima sodoben videz – ko gre za obliko v celoti ali za videz površine izbranih materialov. Nekoliko drugače je, ko materiale ocenjujete na otip, a tu pač Cruze varčuje, da je lahko na voljo po takšni ceni.
Posebnost Cruza je tudi to, da je lahko del površin na armaturni plošči ter na vratih v drugem barvnem odtenku in obenem iz tekstila – ali celo iz usnja, ko kupec doplača za usnje na sedežih. Toda veliko pomembnejše kot dekoracija je to, da so sedeži kakovostneje zasnovani, materiali trpežnejši, spoji v notranjosti pa enakomerni in tesni – vse troje je dajalo na prvi kratki preizkušnji vtis kakovosti, ki smo je vajeni pri (vsaj za razred) dražjih avtomobilih. In ob vsem tem: ergonomija upravljanja je tudi zelo dobra.
Cruze ima zelo dobro aerodinamiko (količnik zračnega upora znaša 0, 31), dolgo medosno razdaljo, v primerjavi s predhodnikom tudi širša koloteka in 'klasično' podvozje (okvirček s podatki! ), posebej uglašeno v Evropi za Evropo. Vključno s hidravličnim volanskim servom z manj kot tremi zavrtljaji obroča med skrajnima točkama.
Pelje se lepo, ne športno in še manj dirkaško, a lepo in lahkotno. Tudi blaženje ter vzmetenje sta naredila dober vtis, še najmanj pa so navdušili motorji, čeprav so delno osveženi. Osnova sta bencinska stroja, ki sicer dokaj tiho in mirno tečeta, je pa njun navor kljub prilagodljivemu zasuku sesalne in izpušne odmične gredi izjemno skromen, kar v praksi pomeni, da je treba pogosto posegati po prestavni ročici.
Vsaj za razred boljši vtis pusti turbodizel; njegova zasnova je sodobnejša (skupni vod, turbina s spremenljivim kotom lopatja), navorska krivulja pa dovolj ugodna (320 njutonmetrov je na voljo že pri 2.000 vrtljajih motorne gredi v minuti), da dinamično poganja avtomobil tudi v kombinaciji s samodejnim (šest) menjalnikom. Tega so razvili za ameriški trg, a resno razmišljajo, da bi ga ponudili tudi na stari celini.
Vsi Cruzi imajo sicer ročni petstopenjski menjalnik (turbodizel bo v kratkem dobil ročnega s šestimi prestavami), nekaterim trgom pa bodo ponudili tudi samodejne šeststopenjske menjalnike, sprva le v kombinaciji z bencinskima motorjema. In ko smo že pri ponudbi pogonske tehnike: še letos se bo paleti pridružil drug, prav tako dvolitrski turbodizel, a z manjšo močjo – 92 kilovatov oziroma 125 'konj'.
Cruze, ki tehnično zamenjuje ostarelo Nubiro, ni od nje le nekoliko večji v vseh smereh, temveč tudi bolje opremljen. Serijsko bo imel šest varnostnih blazin, stabilizacijski ESP, pet sedežev s tritočkovnim varnostnim pasom in stopalke, ki se pri trku odmaknejo.
Za udobje: med drugim ročna klimatska naprava ter avdiosistem z radiem in s predvajalnikom zgoščenk (tudi mp3) ter z dvobarvnim zaslonom. Pri bogatejših opremah bo klimatska naprava samodejna, avdiosistem pa bo imel izmenjevalnik zgoščenk. In za doplačilo bo na voljo tudi DVD-navigacija.
Od tistega, česar smo bili vajeni pri Daewoojih, je ostala pravzaprav le osnovna filozofija. Izvedba je z vsakim novim Chevroletom boljša in bolj pisana na kožo evropskemu okusu. Vsaka podobna asociacija je zato izključno rezultat nevoščljivosti ali slabega poznavanja novejših Chevroletov. Na primer Cruza.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc